Franja

Zadetki iskanja

  • namêsti2 to collect by sweeping

    veter je namel snega (peska) the wind has piled up snowdrifts (banks of sand)
    nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas snowdrifts made the village inaccessible
  • nanášati to bring; to accumulate; to pile up

    čebele nanašajo med the bees bring in honey
    voda stalno nanaša prod in pesek the water is continually bringing down gravel and sand
    veter je nanašal sneg na hodnik the wind piled the snow up on the pavement
    nanášati se na to refer to, to relate to, to have a (direct) bearing on
  • naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

    nasprótni dokaz counterevidence
    nasprótna izjava counterdeclaration
    nasprótna sila counterforce; opposed force
    nasprótna stran ulice the opposite side of the street
    nasprótna stranka the opposite party
    nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
    naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
    biti čisto naspróten od to be opposite to
    igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
    storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done
  • nenáden (-dna -o) adj.

    1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
    nenadno zaviranje una brusca frenata

    2. rapido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nenaden gib balzo
    pren. nenaden izbruh ventata
    pog. nenaden obisk incursione
    nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
    nenaden strah trac
    šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
    nenaden veter groppo
    pren. nenaden zasuk sterzata
    šport. nenadna kriza défaillance
    nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
    pog. nenadna ploha scataroscio
    ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
    nenadna rdečica scalmana
    nenadna slabost mancamento
    pren. nenadna želja pizzicore
    nenaden pojav insorgenza
    meteor. nenadno poslabšanje rottura
    pren. nenadno terjanje denarja stoccata
    pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • nočn|i [ó] (-a, -o) Nacht-, živalstvo, zoologija nachtaktiv; (čas die Nachtzeit, čuvaj der Nachtwächter, hlad die Nachtkühle, izklop die Nachtabschaltung, klub/lokal der Nachtklub, das Nachtlokal, napad der Nachtangriff, počitek die Nachtruhe, posnetek die Nachtaufnahme, veter der Nachtwind, vlak der Nachtzug, vratar der Nachtportier, zvonec die Nachtglocke, glasba die Nachtmusik, izdaja die Nachtausgabe, lučka das Nachtlicht, die Nachttischlampe, omarica der Nachttisch, posoda der Nachttopf, pozeba der Nachtfrost, ptica der Nachtvogel, razsvetljava die Nachtbeleuchtung, straža die Nachtwache, ujeda der Nachtraubvogel, ura die Nachtstunde, vaja die Nachtübung, vožnja die Nachtfahrt, izklop die Nachtabschaltung, perilo die Nachtwäsche, življenje das Nachtleben)
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nov (-a, -o)

    1. neu
    čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

    2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
    tovarniško nov fabrikneu
    kot nov im Neuzustand, neuwertig
    (novega tipa) neuartig

    3.
    prehod v novo … die …-wende
    (dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

    4. novega:
    registracija novega vozila die Neuzulassung
    vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
    izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

    5.
    na novo um-
    (napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
    na novo obogatel neureich
    na novo oživiti erneuern, beleben
    na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
    na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
    na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
    na novo prirediti neu bearbeiten

    6.
    figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
    k novim ciljem zu neuen Ufern
    piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
    figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
    figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
    figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
    | ➞ → novi, novo, novo-
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • občutno prislov
    (precej; znatno) ▸ érezhetően, érzékelhetően
    občutno zmanjšati ▸ érezhetően csökkent
    občutno znižati ▸ érezhetően csökkent
    občutno izboljšati ▸ érezhetően javul
    občutno povečati ▸ érzékelhetően növekedik
    občutno poslabšati ▸ érzékelhetően rosszabbodik
    občutno podražiti ▸ érezhetően drágul
    občutno skrajšati ▸ érzékelhetően rövidül
    občutno poceniti ▸ érezhetően leszállít
    občutno upasti ▸ érezhetően esik
    občutno povišati ▸ érezhetően növekszik
    občutno nižji ▸ érezhetően alacsonyabb
    občutno dražji ▸ érezhetően drágább
    občutno manjši ▸ érezhetően kisebb
    občutno prevelik ▸ érezhetően túl nagy
    občutno višji ▸ érzékelhetően magasabb
    občutno hitrejši ▸ érzékelhetően gyorsabb
    Občutno se je podražilo tudi ogrevanje stanovanja v bloku. ▸ A társasházi lakások fűtése is érezhetően megdrágult.
    Večje preglavice kot sneg pa je povzročal močan veter, ki je občutno zmanjšal vidljivost. ▸ A havazásnál nagyobb gondot okozott az erős szél, amely jelentősen csökkentette a látási viszonyokat.
    Zeleni čaj lahko zdravljenje prehlada občutno skrajša. ▸ A zöld tea jelentősen lerövidítheti a náthából való felgyógyulást.
    Tudi preostale delnice tehnoloških podjetij so v petek občutno izgubljale. ▸ A többi technológiai vállalat részvénye is érezhetően veszített értékéből pénteken.
    Tudi plače so zdaj občutno višje kot v preteklosti. ▸ A bérek is érzékelhetően magasabbak, mint a múltban.
    Gostje so prvič občutneje povedli s 13:9 in nato s 20:14. ▸ A vendégek 13:9-es és 20:14-es állásnál tettek szert érzékelhetőbb előnyre.
    V noči na nedeljo bo od severovzhoda k nam začel pritekati občutno hladnejši zrak. ▸ Vasárnap este északkelet felől érezhetően hűvösebb levegő érkezik.
  • obraz moški spol (-a …)

    1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
    … obraza Gesichts-
    (barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
    … za obraz Gesichts-
    (krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

    2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
    strog obraz strenge Miene
    uraden obraz dienstliche Miene
    kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
    rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
    obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
    |
    v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
    dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
    skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
    pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
    brez obraza figurativno gesichtslos
    čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
    maska čez obraz die Strumpfmaske
    na obrazu im Gesicht
    koža na obrazu die Gesichtshaut
    biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
    v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
    veter v obraz der Gegenwind
    udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
    povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
    udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
    zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
    z obraza prebrati an der Stirn ablesen
    strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
    z … obrazom -gesichtig
    (ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
    s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene
  • obvéti (-véjem) | obvévati (-am) perf., imperf.

    1. soffiare contro, investire (con una folata):
    ko sta stopila na ulico, ju je obvel oster veter usciti sulla strada furono investiti da un vento violento

    2. pren. (prevzeti, prevzemati) sentire, provare:
    srce mu je obvevalo veselje, obvevala žalost nel cuore sentiva una gran gioia, un grande dolore
  • oc-cumbō -ere -cubuī -cubitūrus (ob in *cumbere iz glag. cubāre)

    1. (na tla) pasti (padati), pahniti: in gladium Vell.

    2. umirajoč ali mrtev (na tla) pasti (padati), (z)gruditi se, umreti (umirati): o. mortem v smrt se zgruditi, v smrt iti, umreti, smrt storiti: Cu., o. mortem pro patriā Ci., pro re publicā L., pro duce suo Lact.; ret.: o. letum Sil., necem Suet.; o. morte podleči smrti, obnemoči, omagati v smrti, umreti: Ci., o. ignobili atque inhonestā morte L., Cacus ictus clavā morte occubuit L.; o. morti podleči smrti, umreti: o. certae morti V.; ret.: o. neci O., Val. Fl., o. honeste Ci., ante annos suos O., pro libertate Suet., cum veter occubuit Priamus sub Marte Pelasgo Enn. fr., o. ferro O., Alexandri ense Cu.

    3. o. alicui podleči (podlegati), obnemoči pod kom, čim: Rullo occumbis Sil., o. arbitrio militum Aur., Phoebo Cl.

    4. za mizo ležati: Afr. ap. Non.

    5. metaf. (o zvezdah) zaiti (zahajati): cometes cum oriretur occumberetque Iust.
  • ocean samostalnik
    1. (morje) ▸ óceán
    širen ocean ▸ végtelen óceán
    Zapluli smo v širni ocean. ▸ Kihajóztunk a végtelen óceánra.
    globina oceana ▸ óceán mélysége
    valovi oceana ▸ óceán hullámai
    prepluti ocean ▸ óceánt áthajózik
    izlivati se v ocean ▸ óceánba ömlik
    pluti po oceanu ▸ óceánon hajózik
    Moj oče zdaj pluje po oceanu. ▸ Apám most az óceánon hajózik.
    otok sredi oceana ▸ sziget az óceán közepén
    tropski ocean ▸ trópusi óceán
    svetovni ocean ▸ világóceán
    plovba po oceanu ▸ hajózás az óceánon, kontrastivno zanimivo óceáni hajózás
    gladina oceanov ▸ óceán felszíne
    segrevanje oceanov ▸ óceánok felmelegedése
    modrina oceana ▸ óceán kékje
    na dnu oceana ▸ óceán fenekén
    razburkan ocean ▸ viharos óceán
    prostran ocean ▸ végeláthatatlan óceán
    brezmejen ocean ▸ határtalan óceán
    Rahel veter mi napolni nosnice z vonjem po oceanu. ▸ Az óceánillatú enyhe szellő megtöltötte az orromat.
    Povezane iztočnice: Atlantski ocean, Tihi ocean, Arktični ocean, Južni ocean, Pacifiški ocean

    2. (velika količina) ▸ óceán
    ocean ljubezni ▸ szeretet óceánja
    ocean modrosti ▸ bölcsesség óceánja
    ocean čustev ▸ érzelmek óceánja
    Na plovbi po oceanih podatkov potrebujemo pilote. ▸ Az adatóceánokon való hajózáshoz kapitányokra van szükségünk.
    Pred menoj je širen ocean miru in tišine. ▸ Előttem a nyugalom és a csend végtelen óceánja.
    Skočil sem v velik ocean sreče. ▸ Beleugrottam a boldogság nagy óceánjába.
  • ojáčiti reforzar; fortalecer; fortificar ; (radio, zvok) amplificar

    ojačiti se (odpor) aumentar, (veter) arreciar; (sum) acentuarse
    ojačiti z najlonom reforzar con nilón
  • okóli

    A) adv.

    1. attorno:
    okoli se zavrteti girarsi attorno

    2. intorno:
    okoli hoditi andare, girare intorno

    3. pren. intorno, qua e là

    4. circa:
    okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
    pren. biti hitro okoli passare presto
    pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
    pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
    pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

    B) okóli prep.

    1. attorno a; torno torno; intorno a:
    zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
    okoli hiše torno torno la casa

    2. attorno a, circa, su:
    razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

    3. attorno a:
    veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

    4. circa; verso; attorno a, intorno a:
    pridem okoli devetih vengo verso le nove
    temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
    sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
    hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
    metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
    pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro
  • Onchēsmītēs -ae, m (gr. Ὀγχησμίτης sc. ventus) onhezmít, iz epirskega pristanišča Onhezmos vejoči veter: Ci. ep.
  • onshore [ɔ́nšɔ́:]

    1. pridevnik
    na obali
    ekonomija notranji, kopenski

    2. prislov
    na obalo

    onshore wind mornik, veter z morja
  • orkansk|i (-a, -o) orkanartig; Orkan- (moč die Orkanstärke)
    orkanski veter orkanartiger Wind
  • osípati butter; effeuiller; faire tomber (des feuilles, des pétales, des aiguilles de pin)

    osipati se tomber, se détacher, (drevje) s'effeuiller, perdre ses feuilles, perdre ses aiguilles, (zrnje) s'égrener
    osipati koruzo, krompir butter le maîs, les pommes de terre
    veter osipa cvete le vent effeuille les fleurs
    osipati pepel s cigare faire tomber la cendre de son cigare
    preveč zrela pšenica se osipa le blé trop mûr s'égrène