Franja

namêsti² to collect by sweeping

veter je namel snega (peska) the wind has piled up snowdrifts (banks of sand)
nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas snowdrifts made the village inaccessible

nanášati to bring; to accumulate; to pile up

čebele nanašajo med the bees bring in honey
voda stalno nanaša prod in pesek the water is continually bringing down gravel and sand
veter je nanašal sneg na hodnik the wind piled the snow up on the pavement
nanášati se na to refer to, to relate to, to have a (direct) bearing on

naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

nasprótni dokaz counterevidence
nasprótna izjava counterdeclaration
nasprótna sila counterforce; opposed force
nasprótna stran ulice the opposite side of the street
nasprótna stranka the opposite party
nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
biti čisto naspróten od to be opposite to
igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done

nenáden (-dna -o) adj.

1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
nenadno zaviranje una brusca frenata

2. rapido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nenaden gib balzo
pren. nenaden izbruh ventata
pog. nenaden obisk incursione
nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
nenaden strah trac
šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
nenaden veter groppo
pren. nenaden zasuk sterzata
šport. nenadna kriza défaillance
nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
pog. nenadna ploha scataroscio
ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
nenadna rdečica scalmana
nenadna slabost mancamento
pren. nenadna želja pizzicore
nenaden pojav insorgenza
meteor. nenadno poslabšanje rottura
pren. nenadno terjanje denarja stoccata
pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi

nočn|i [ó] (-a, -o) Nacht-, živalstvo, zoologija nachtaktiv; (čas die Nachtzeit, čuvaj der Nachtwächter, hlad die Nachtkühle, izklop die Nachtabschaltung, klub/lokal der Nachtklub, das Nachtlokal, napad der Nachtangriff, počitek die Nachtruhe, posnetek die Nachtaufnahme, veter der Nachtwind, vlak der Nachtzug, vratar der Nachtportier, zvonec die Nachtglocke, glasba die Nachtmusik, izdaja die Nachtausgabe, lučka das Nachtlicht, die Nachttischlampe, omarica der Nachttisch, posoda der Nachttopf, pozeba der Nachtfrost, ptica der Nachtvogel, razsvetljava die Nachtbeleuchtung, straža die Nachtwache, ujeda der Nachtraubvogel, ura die Nachtstunde, vaja die Nachtübung, vožnja die Nachtfahrt, izklop die Nachtabschaltung, perilo die Nachtwäsche, življenje das Nachtleben)

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

občutno prislov
(precej; znatno) ▸ érezhetően, érzékelhetően Občutno se je podražilo tudi ogrevanje stanovanja v bloku. ▸ A társasházi lakások fűtése is érezhetően megdrágult.
Večje preglavice kot sneg pa je povzročal močan veter, ki je občutno zmanjšal vidljivost. ▸ A havazásnál nagyobb gondot okozott az erős szél, amely jelentősen csökkentette a látási viszonyokat.
Zeleni čaj lahko zdravljenje prehlada občutno skrajša. ▸ A zöld tea jelentősen lerövidítheti a náthából való felgyógyulást.
Tudi preostale delnice tehnoloških podjetij so v petek občutno izgubljale. ▸ A többi technológiai vállalat részvénye is érezhetően veszített értékéből pénteken.
Tudi plače so zdaj občutno višje kot v preteklosti. ▸ A bérek is érzékelhetően magasabbak, mint a múltban.
Gostje so prvič občutneje povedli s 13:9 in nato s 20:14. ▸ A vendégek 13:9-es és 20:14-es állásnál tettek szert érzékelhetőbb előnyre.
V noči na nedeljo bo od severovzhoda k nam začel pritekati občutno hladnejši zrak. ▸ Vasárnap este északkelet felől érezhetően hűvösebb levegő érkezik.

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obvéti (-véjem) | obvévati (-am) perf., imperf.

1. soffiare contro, investire (con una folata):
ko sta stopila na ulico, ju je obvel oster veter usciti sulla strada furono investiti da un vento violento

2. pren. (prevzeti, prevzemati) sentire, provare:
srce mu je obvevalo veselje, obvevala žalost nel cuore sentiva una gran gioia, un grande dolore

oc-cumbō -ere -cubuī -cubitūrus (ob in *cumbere iz glag. cubāre)

1. (na tla) pasti (padati), pahniti: in gladium Vell.

2. umirajoč ali mrtev (na tla) pasti (padati), (z)gruditi se, umreti (umirati): o. mortem v smrt se zgruditi, v smrt iti, umreti, smrt storiti: Cu., o. mortem pro patriā Ci., pro re publicā L., pro duce suo Lact.; ret.: o. letum Sil., necem Suet.; o. morte podleči smrti, obnemoči, omagati v smrti, umreti: Ci., o. ignobili atque inhonestā morte L., Cacus ictus clavā morte occubuit L.; o. morti podleči smrti, umreti: o. certae morti V.; ret.: o. neci O., Val. Fl., o. honeste Ci., ante annos suos O., pro libertate Suet., cum veter occubuit Priamus sub Marte Pelasgo Enn. fr., o. ferro O., Alexandri ense Cu.

3. o. alicui podleči (podlegati), obnemoči pod kom, čim: Rullo occumbis Sil., o. arbitrio militum Aur., Phoebo Cl.

4. za mizo ležati: Afr. ap. Non.

5. metaf. (o zvezdah) zaiti (zahajati): cometes cum oriretur occumberetque Iust.

ocean samostalnik
1. (morje) ▸ óceánZapluli smo v širni ocean. ▸ Kihajóztunk a végtelen óceánra.Moj oče zdaj pluje po oceanu. ▸ Apám most az óceánon hajózik.Rahel veter mi napolni nosnice z vonjem po oceanu. ▸ Az óceánillatú enyhe szellő megtöltötte az orromat.
Povezane iztočnice: Atlantski ocean, Tihi ocean, Arktični ocean, Južni ocean, Pacifiški ocean

2. (velika količina) ▸ óceánNa plovbi po oceanih podatkov potrebujemo pilote. ▸ Az adatóceánokon való hajózáshoz kapitányokra van szükségünk.
Pred menoj je širen ocean miru in tišine. ▸ Előttem a nyugalom és a csend végtelen óceánja.
Skočil sem v velik ocean sreče. ▸ Beleugrottam a boldogság nagy óceánjába.

ojáčiti reforzar; fortalecer; fortificar ; (radio, zvok) amplificar

ojačiti se (odpor) aumentar, (veter) arreciar; (sum) acentuarse
ojačiti z najlonom reforzar con nilón

okóli

A) adv.

1. attorno:
okoli se zavrteti girarsi attorno

2. intorno:
okoli hoditi andare, girare intorno

3. pren. intorno, qua e là

4. circa:
okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
pren. biti hitro okoli passare presto
pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

B) okóli prep.

1. attorno a; torno torno; intorno a:
zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
okoli hiše torno torno la casa

2. attorno a, circa, su:
razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

3. attorno a:
veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

4. circa; verso; attorno a, intorno a:
pridem okoli devetih vengo verso le nove
temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro

Onchēsmītēs -ae, m (gr. Ὀγχησμίτης sc. ventus) onhezmít, iz epirskega pristanišča Onhezmos vejoči veter: Ci. ep.

onshore [ɔ́nšɔ́:]

1. pridevnik
na obali
ekonomija notranji, kopenski

2. prislov
na obalo

onshore wind mornik, veter z morja

orkansk|i (-a, -o) orkanartig; Orkan- (moč die Orkanstärke)
orkanski veter orkanartiger Wind

osípati butter; effeuiller; faire tomber (des feuilles, des pétales, des aiguilles de pin)

osipati se tomber, se détacher, (drevje) s'effeuiller, perdre ses feuilles, perdre ses aiguilles, (zrnje) s'égrener
osipati koruzo, krompir butter le maîs, les pommes de terre
veter osipa cvete le vent effeuille les fleurs
osipati pepel s cigare faire tomber la cendre de son cigare
preveč zrela pšenica se osipa le blé trop mûr s'égrène