Franja

dovuto

A) agg. dolžen; ki ga gre pripisati, ki je posledica:
un successo dovuto al forte impegno uspeh, ki ga gre pripisati veliki prizadevnosti

B) m dolg; potrebno, primerno:
pagare il dovuto plačati dolg
fare più del dovuto storiti več, kot je bilo potrebno

drum¹ [drʌm] samostalnik
boben
anatomija bobnič; bobnanje; bobnar; valj; del stebra
zastarelo popoldanska ali večerna družba

to beat a big drum delati bučno reklamo, obesiti na véliki zvon
beat of drum bobnanje
roll of drums glasno bobnanje
drum major glavni polkovni bobnar
drums and fifes vojaška godba

dúcat douzaine ženski spol

na ducate par douzaine, à la douzaine
ducat jajc une douzaine d'œufs
veliki ducat, gros (skupina 144 kosov) grosse ženski spol

dúcat (-a) m dozzina:
na ducate a dozzine, in gran numero
trg. veliki ducat grosso (144 pezzi)
mož, kakršnih gre dvanajst na ducat una persona insignificante, affatto mediocre

duhov|en² moški spol (-na …) der Priester
veliki duhoven der Hohepriester

duhovitež samostalnik
lahko ironično (kdor se šali ali izvaja potegavščine) ▸ szellemes ember, szellemes alak, szellemeskedő
Se je pa zato našel duhovitež, ki je obesil - kolo na drevo. ▸ De akadt egy szellemes alak, aki a kerékpárt egy fára akasztotta fel.
"Če bi bil drek zlato, bi se reveži rodili brez riti," se glasi znani grafit neznanega duhoviteža. ▸ „Ha a szar arany lenne, a szegények segg nélkül születnének” – szól egy ismeretlen szellemeskedő ismert graffitije.
Ker so člani zasedbe veliki šaljivci in duhoviteži, jim je težko postavljati resna vprašanja. ▸ Mivel a csapattagok nagy mókamesterek és pojácák, nehéz komoly kérdéseket feltenni nekik.
Pazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo. ▸ Az őrök rárontottak, mert tönkretett egy felbecsülhetetlen értékű műkincset, a szellemes alak azonban csak a rendőrállomáson vallotta be, hogy egy április elsejei tréfáról van szó.

e, E m, f (črka) e:
e minuscolo, E maiuscola mali e, veliki E
e come Empoli e kot Evropa (pri črkovanju)

échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)

à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
sur toute l'échelle v vsakem oziru
échelle de la carte zemljevidno merilo
échelle de corde lestev iz vrvi
échelle de couleurs barvna skala
échelle d'eau, fluviale vodokàz
échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
échelle logarithmique (logaritmično) računalo
échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
échelle des pompiers lestev požarne brambe
échelle sociale družbena razvrstitev
appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
escalader une échelle splezati po lestvi
être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
grimper à l'échelle splezati po lestvi
il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha

ekrán (-a) m (zaslon) schermo; schermo televisivo; ekst.
mali ekran piccolo schermo, televisione
veliki ekran grande schermo, cinema

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

entierro moški spol pokop, pogreb(ni sprevod); grob; zakopan zaklad

entierro de la sardina pustno praznovanje na pepelnično sredo
cara de entierro žalosten obraz
Santo Entierro procesija sv. groba na veliki petek

Eriza -ae, f (Ἕριζα) Eriza, mesto v Veliki Frigiji: L. Od tod adj. Erizēnus 3 eriški: regio Plin.

error -ōris, m (errāre)

I.

1. blodenje, blodnja: Auct. b. Afr., ad quos Ceres in suo errore venisse dicitur Ci., error ac dissipatio civium Ci., Latona ex longo errore confugit Delum Ci. po dolgi blodnji, dic, Aenea, errores tuos V., palantes error certo de tramite pellit H., longo iactati errore Sen. ph., vagus hos ibi fixerat error Val. Fl.; hic a principiis est omnibus error Lucr. (o atomih); z objektnim gen.: pelagi erroribus actus V. po morju.

2. met.
a) konkr. blodnjak: (Labyrinthi) inremeabilis (inextricabilis) error V.
b) ovinek, zavoj: amnes in mare deducunt fessas erroribus undas O. utrujene po ovinkih, po dogem teku, per amnis flexus errorem volvens L. ovinkasto, Daedalus implet errore vias O. naredi pota, polna ovinkov, errores ferae Sil. skrivališča.

3. pren. omahovanje, negotovost, dvom(ljivost): meo est error animo Pl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., horum me causa latebat, cum sic errores abstulit illa meos O., diffugiunt, quo quemque agit error O. = razprše se na vse strani, castra nihil aucta errorem faciebant L. je begal; z disjunktivnim vprašanjem: error, Papiriusne … an … L.

— II.

1. zabloda, zgrešitev (prave poti): ex errore in viam me reduxit Pl. s krivega pota, neque nos huc appulit error O.; z objektnim gen.: errore viae acti O., errore viarum L.; occ.: napačen (zgrešen) strel: iaculum detulit error in Idan O., error non est in hasta O. sulica nikdar ne zgreši cilja.

2. pren. zmota, pomota, prevara: erroris … ego illos et dementiae complebo Pl., insipientis est in errore perseverare Ci., in tantis tenebris erroris Ci. v tako veliki zmoti, errorem alicui eripere Ci., demere H., tollere Ci., deponere Ci., comperire, ferre Cu., remota erroris nebula Iuv., errorem detegere, corrigere Suet.; pesn.: aliquis latet error V. prevara (sleparija) se skriva, docebo, quo virtus, quo ferat error H. (virtus = pravo spoznavanje umetnosti, error = nevednost); s subjektnim gen.: obrepsisti ad honores errore hominum Ci., error senatūs Ci., insidiatoris L.; z objektnim gen.: in verborum errore versari Ci., nominis errore servatus est Ci. po pomoti v imenu, error veterum locorum V., error Graiarum iubarum V. pomota glede griv na čeladah, veri errore T.; occ.
a) blodna (blazna) misel: di meliora piis erroremque hostibus illum (sc. duint) V., fanaticus error H.
b) ljubezenska blodnja: ut me malus abstulit error! V., animi resanuit error O., quoniam novus incĭdit error Pr.; pl.: errores (naspr. concessi amores) Ap.
c) bojazen, strah: diffugiunt Tyrii, quo quemque agit error O.

3. met. zmota, pomota kot dejanje, spregled, napaka: solet bono viro error obici Ci., non possum utriusque vestrum errorem reticere Ci., cuius (ducis) errore eo esset deducta illa multitudo N.; occ.
a) (moralna) zmota, zabloda, pregrešek: errorem misero detrahe O., insontes errore luit Val. Fl., vitia atque errores exuit omnes Iuv., iuvenili errore Suet.
b) hiba v govoru, govorna hiba, jezikovna hiba: Q. (I, 5, 47).

4.

escala ženski spol lestev; stopnišče; lestvica, merilo, skala; mera, razmerje; stopnja, vrsta; seznam; vmesno pristanišče, skladišče

escala de cuerda lestev iz vrvi
escalas paralelas bradlja
hacer escala pristati v vmesnem pristanišču
en gran escala v veliki meri (obsegu)

ēsodo m

1. masovno izseljevanje, množičen odhod:
l'esodo dei contadini dalla campagna izseljevanje kmetov z zemlje
l'esodo di ferragosto množični odhod na avgustovske počitnice ali za Veliki šmaren

2. relig. eksodus

3. beg:
l'esodo dei capitali beg kapitala

etiqueta ženski spol listek z napisom; predpisi za vedenje

etiqueta de Palacio dvorna etiketa
de rigurosa etiqueta v veliki gali
función de gran etiqueta gala predstava
traje, vestido de etiqueta gala obleka
estar de etiqueta biti si odtujen (nekdanji prijatelji)

extent [ikstént] samostalnik
obseg, razteg, velikost, obsežnost; stopnja, mera; domet, doseg
pravno ocena (zemljišča)

to a certain (ali some) extent do neke mere
to a large (ali great) extent v veliki meri
to the utmost extent do skrajnosti
to the extent of do zneska
writ of extent britanska angleščina listina o zarubitvi dolžnikove posesti; ameriško listina o začasnem lastništvu upnika dolžnikove posesti

f, F m, f (črka) f:
F maiuscolo veliki F
f minuscola mali f
f come Firenze ptt f kot Fale (pri črkovanju)

fìlip-jákob m pog. v izrazu: biće vam filip-jakob boste v veliki stiski

flaming|o moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (plamenec) red: der Verkehrtschnabel; družina, rod: der Flamingo (veliki Großer Flamingo, navadni Gewöhnlicher Flamingo, rdeči Roter Flamingo, čilski Chilenischer Flamingo)
mali flaming Zwergflamingo