Franja

fatal usoden; smrten; neugoden

la hora fatal smrtna ura
momento fatal odločilni trenutek
está fatal pijan je kot klada

fātālis -e, adv. fātāliter (fātum)

1. usoden = usode (gen.): vis quaedam Ci., lex O., deae (= Parcae) O. sojenice, Parcae fatalia stamina nentes O. niti usode, libri L., Suet., Sibiline, fataliter definitum est Ci. po usodi; occ. usojen, po usodi določen, po usodi namenjen: calamitas, neccessitas, casus Ci., terminus L., invenit Aesarei fatalia flaminis ora O., primus fataliter cadis O. kakor je usojeno, (dixit) sibi fatale esse, ut coniugum flagitia ferret T., f. mors Vell., Plin. iun. naravna smrt, quando fatalis et meus dies veniat T. (evfem. =) moj smrtni dan, f. hora Suet. usojena smrtna ura, fataliter mori Eutr. naravne smrti umreti; z ad: annus ad interitum huius urbis fatalis Ci., f. dux ad excidium illius urbis L.

2. usoden: virga V., lignum O., f. pignora ali signum fatale Minervae O. (o Paladinem kipu), carminis Euboici fatalia verba O.; occ. usoden (v slabem pomenu), poguben, pogubonosen, smrtonosen: bellum Ci., nomen fatale ad perniciem rei publicae Ci., meus consulatus ad salutem populi prope fatalis exstitit Ci., f. portentum prodigiumque Ci., vincla Lucr., crustum V., monstrum, iudex H., iaculum O., aurum O. (o Erifilini zlati ovratnici), vulnus Val. Fl., hasta Sil., praesagium T. — Subst. fātāle -is, n usoda: Sen. rh.

fidèle [fidɛl] adjectif zvest; veren; zanesljiv, verodostojen; točen; masculin, religion vernik

balance féminin, montre féminin fidèle točna, zanesljiva tehtnica, ura
copie féminin fidèle točen prepis
historien masculin fidèle verodostojen zgodovinar
mémoire féminin fidèle zanesljiv, dober spomin
c'est un fidèle des concerts du vendredi on je zanesljiv (vnet, reden) obiskovalec petkovih koncertov
être fidèle à sa parole držati svojo besedo
rester fidèle à sa promesse držati svojo obljubo

forse

A) avv.

1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo

2. približno:
saranno forse le cinque ura bo približno pet

3.
forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
non è forse vero? ali morda ni res?

B) m invar. dvom, negotovost:
essere, stare in forse biti v dvomih
metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
senza forse zagotovo:
arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje

frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
frapper de glace ohladiti z ledom
frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
frapper sur les touches udarjati na tipke
frapper des mains, dans ses mains ploskati
frapper en nullité proglasiti za neveljavno
l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
frapper un grand coup napraviti energičen sklep
frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
ne te frappe pas! ne razburjaj se!
se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se

fünf pet; es ist fünf ura je pet; die fünf Buchstaben tri črke (rit); seine fünf Sinne (nicht) beisammen haben (ne) biti pri pravi (pameti); fünf gerade sein lassen iti preko (česa), pogledati skozi prste; pustiti naj je, kar je; sich an den fünf Fingern abzählen na prste prešteti

genitālis -e, adv. genitāliter (genere = gīgnere) rod(il)en, rodoviten, ploden, plodeč, oplojujoč: di genitales ENN. vseustvarjajoči, semina V., genitalia corpora LUCR., O. plodilna počela, prvine, mundi genitale tempus LUCR. rojstni čas, ut semina possint seminibus commisceri genitaliter apta LUCR., membra O. ali loca, partes COL. rodila, profluvium PLIN. (pri ženski) mesečno perilo, menstruacija, mesečna čišča; (pri moškem) semenotok (= gonoreja), anni hora PLIN. pomladanski čas, pomlad, g. hora T. rojstna ura, dies g. T. ali g. lux STAT. rojstni dan, nido vim genitalem affundere T., mensis g. GELL. rojstni mesec, menses g. GELL. meseci nosečnosti, g. foedera STAT. zakonska zveza, solum VELL. idr. ali terra AMM. ali sedes PRUD. rojstni kraj, rojstna dežela, očetnjava, domovina, g. domicilium AMBR. rojstna hiša. – Subst.

1. Genitālis -is, f (sc. dea) Genitális, boginja poroda (priimek Diane, zaščitnice porodnic): sive tu Lucina probas vocari seu Genitalis H.

2. genitāle -is, n rodilo, spolovilo, večinoma v pl.: CELS., SEN. PH., PLIN., Q.

geschlagen ➞ schlagen Adjektiv premagan; eine geschlagene Stunde debela ura; Tau: zvit; geschlagen sein Bogen: prožiti se

Gespenst, das, (-/e/s, -er) duh, prikazen; die Stunde der Gespenster ura duhov; du siehst Gespenster! vidiš bele miši!; wie ein Gespenst aussehen: kot tri dni pred smrtjo

ghostly [góustli] pridevnik
pošasten; kot duh, duhoven

ghostly enemy vrag
ghostly father duhovnik, spovednik
ghostly hour ura duhov

glásben de música; musical

glasbeno društvo sociedad f filarmónica
glasbeni instrument instrumento m de música (ali musical)
glasbena prireditev festival m
glasbena skrinja (mueble m de) radiogramófono m
glasbena visoka šola conservatorio m de música
glasbena ura lección f de música
glasbene vilice diapasón m (normal)

globe [glɔb] masculin obla krogla; stekleni cilinder (pri svetilki); steklena, zaščitna krogla; populaire trebuh

globe (terrestre) globus, zemeljska krogla, Zemlja
globe de feu ognjena krogla
globe solaire sončna krogla, Sonce
le (ce, notre) globe Zemlja
mettre sous globe dobro čuvati, figuré pod steklo dati
pendule féminin sous globe (namizna) ura pod (okroglim) zaščitnim steklom

glücklich srečen; (günstig) ugoden; končno (es ist glücklich 10 Uhr geworden končno je ura 10); glücklich machen osrečiti; glückliche Reise! srečno pot!

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

govorílen of speech; speaking

govorílni organi organs pl of speech
govorílna ura (šola) time for parent-teacher interviews, (pri zdravniku) surgery hours, surgery

grandfather [grǽndfa:ðə] samostalnik
stari oče, ded

grandfather's clock velika stoječa ura z nihalom

guastare

A) v. tr. (pres. guasto)

1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

3. pren. kvariti, spriditi

B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok

guasto

A) agg.

1. pokvarjen, poškodovan:
orologio guasto pokvarjena ura
pere guaste gnile hruške
dente guasto gnil zob

2. pren. pokvarjen, izprijen:
cervello guasto izprijeni možgani
avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

B) m

1. okvara, kvar:
mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
c'è del guasto tra noi med nami so razprtije

gymnastique [žimnastik] adjectif telovaden, gimnastičen; féminin telovadba, gimnastika, telesne vaje; figuré umski napor

gymnastique avec agrès orodna telovadba
gymnastique de chambre sobna telovadba
gymnastique fonctionnelle medicinska, zdravstvena telovadba
gymnastique rythmique ritmična t.
gymnastique de salle telovadba v dvorani
gymnastique au sol talna telovadba
appareil masculin de gymnastique telovadno orodje
costume masculin, maillot masculin, culotte féminin, chaussures féminin pluriel de gymnastique telovadni dres, t. maja, t. hlače, t. čevlji
enseignement masculin gymnastique pouk telovadbe
exercice masculin gymnastique telovadna vaja
leçon féminin de gymnastique telovadna ura (v šoli)
fête féminin de gymnastique telovadni praznik, nastop
maître masculin, professeur masculin de gymnastique učitelj, profesor telovadbe
pas masculin gymnastique tekalni, telovadni korak
salle féminin de gymnastique telovadnica
société féminin gymnastique telovadno društvo
faire de la gymnastique telovaditi, gojiti telovadbo
se livrer à toute une gymnastique pour résoudre un problème vse umske sile napeti, da bi rešili problem

H, h [aš] masculin, féminin

H muette nemi "h"
H aspirée aspirirani "h" (ki je tudi nem), pred katerim se soglasniki ne vežejo in samoglasniki ne izpadejo (le héros, les héros); v slovarjih je označen z zvezdico ali podobno: *h, 'h
heure féminin H (militaire) ura, čas napada; vnaprej določen čas za kakršnokoli akcijo
bombe H vodikova bomba