Franja

mučénec mučeník martyr

umreti kot mučénec, mučeník to die a martyr's death

mučeníški martyr's; like a martyr

mučeníška smrt martyr's death
umreti mučeníške smrti to die a martyr's death, to suffer martyrdom

mučeníški (-a -o) adj. di martire, del martirio:
mučeniška smrt martirio
mučeniška krona, palma corona, palma di martire
umreti mučeniške smrti soffrire il martirio

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

na predl.
I. s tož.
1. na: sjesti na konja; nagaziti na minu; popeti se na krov; pasti na dno; izaći na sunce; doći na vidjelo priti na svetlo; staviti komu lisice na ruke; stići na Cetinje; staviti, metnuti nešto na led; došao je red na tebe; na svako treće gazdinstvo dolazi po jedan stručnjak; zemlju ćemo podijeliti na manje parcele; koliko zarađuješ na mjesec; sat ide točno na minutu, tačno na minut; od petka na subotu; napredovanje od poručnika na kapetana; sprema se na kišu; raditi na mahove, na prekide; naviknuti se na rad; pristati na uvjete, na uslove; naići na opoziciju
2. v: biti komu na korist, na teret
3. proti, nad: ići na neprijatelja
4. s, z: na silu = na zor s silo
5. zoper, proti: žaliti se na što, na koga
6. stalne zveze: on je na oca vrgel se je po očetu; miriše na ružu diši po vrtnici; na nedjelju dana prije Nove godine teden dni pred novim letom: doći na jesen priti proti jeseni, na jesen; umrijeti na prečac na naglem umreti; prodaja na malo; na dva sata vožnje od našega grada dve uri vožnje
II. z mest.
1. na: knjiga je na stolu; bubuljica na tijelu, na telu; ležati na samrti ležati na smrtni postelji; pisati na stroju, na mašini
2. s, z: zemlju, slavu je na maču stekao z mečem pridobil
3. po: ići na štakama; koliko vas ima na broju
4. pri, ob: stajati na vratima; bitka na Marici; Biograd na moru; Frankfurt na Majni, na Odri; Skadar na Bojani
5. stalne zveze: prvak na sablji prvi v sabljanju; junak na jeziku dolgojezičnež; na muci se poznaju junaci v trpljenju se razodene, kdo je junak

nàjsi konj.

1. (v dopustnih odvisnikih) benché, quantunque; anche se:
vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije ogni giorno va a passeggio anche se piove a dirotto

2. najsi ... najsi, najsi ... ali (v ločnem priredju) (o)... o:
najsi bo bogatin ali revež, vsak mora umreti ricchi o poveri, a tutti tocca morire

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

naráven naturel, normal, simple, naïf

naravna katastrofa catastrophe naturelle, cataclysme naturel
naraven način življenja naturisme moški spol
naravni pojav phénomène naturel
naravni zakon loi naturelle
naravna velikost grandeur naturelle (ali nature)
umreti naravne smrti mourir de mort naturelle (ali de sa belle mort)

naráven natural

naravno čudo maravilla f de la naturaleza
naravni dar don m natural
naravna katastrofa catástrofe f natural, cataclismo m
naravni način življenja naturismo m
naravni pojav fenómeno m de la naturaleza
naravna sila fuerza f natural
naravni zakon ley f natural
naravni zakladi riquezas f pl naturales
v naravni velikosti en (ali de) tamaño natural
čisto naravno je, da ... es muy natural que...
umreti naravne smrti morir de muerte natural

naravna smrt ženski spol natürlicher Tod
umreti naravne smrti eines natürlichen Todes sterben

naróčje (-a) n

1. le braccia; grembo; seno:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa

2. bracciata:
prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo

nasil|en (-na, -no)

1. gewaltsam; spor: tätlich; človek: gewalttätig
nasilna smrt gewaltsamer Tod
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
nasilni ukrep die Gewaltmaßnahme
nasilno sredstvo das Gewaltmittel
postati nasilen gewalttätig werden, (stepsti se) tätlich werden

2. razlaga: eigenwillig, an/bei den Haaren herbeigezogen

nasílen violent, forcible; tyrannic(al), despotic, tyrannous; outrageous; oppressive; arbitrary

nasílne mere (ukrepi) violent measures
nasílne metode strong-arm methods pl
nasílna smrt violent death
nasílen vstop forcible entry
umreti nasílne smrti to die by violence
biti nasílen s kom to tyrannize someone

nasílen violent, brutal, tyrannique

nasilno dejanje acte moški spol de violence
umreti nasilne smrti mourir d'une mort violente
biti nasilen do koga faire violence à quelqu'un, (do ženske) violenter

nasílen (-lna -o) adj. violento, prepotente, soperchiatore, brutale:
nasilen človek violento
nasilno dejanje violenza, soperchieria
nasilna razlaga interpretazione forzata
umreti nasilne smrti morire di morte violenta

nasílen brutal; violento

nasilno dejanje acto m de violencia
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta

natura f

1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod

4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom

6. umet.
natura morta tihožitje

natural¹ [nǽčərəl] pridevnik (naturally prislov)
naraven; resničen, pristen; fizičen; prirojen, lasten (to)
rojen (govornik), od rojstva (bebec); naraven, nezakonski (otrok, oče)
glasba razvezen

to come natural to biti komu lahko, biti komu prirojeno
to die a natural death umreti naravne smrti
natural gas zemeljski plin
natural history prirodopis
natural law naravni zakon
natural philosophy fizika
natural science naravoslovje
natural selection naravna selekcija (po Darwinu)
glasba natural sign razvezaj
natural spring zdravilni vrelec
glasba natural scale C dur
natural treasures naravne lepote
natural weapons nohti, zobje, pesti

nature [néičə] samostalnik
narava, priroda; čud, vrsta, lastnost
vojska kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem
botanika drevesna smola

against (ali contrary to) nature proti naravi, nadnaravno
by nature po naravi
to ease (ali relieve) nature opraviti potrebo
law of nature naravni zakon
to go the way of nature umreti
from nature po naravi (v slikarstvu)
good nature dobrodušnost
in the nature of kot, po, zaradi, v svojstvu, podoben
of a grave nature resen
of the same nature iste vrste
to pay the debt of nature; ali to pay one's debt to nature umreti
ia a state of nature nag, divji, primitiven
true to nature realističen, naraven
Nature Conservancy urad za varstvo narave
it has become second nature with him to mu je prešlo v meso in kri
things of this nature stvari te vrste

nature [natür] féminin narava, priroda; ustvarjenost, značaj, temperament; familier genij; naraven, brez primesi, brez priloge, sam

du café nature črna kava
du bœuf nature govedina brez prikuhe
il est nature on je naraven (spontan, odkrit)
peindre d'après nature slikati po naravi
de nature prirojen
de, par sa nature po svoji naravi
payer en nature plačati v naturi (ne z denarjem)
grandeur féminin nature naravna velikost
nature morte tihožitje
nature végétale, animale rastlinstvo, živalstvo
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
payer le tribut à la nature umreti