Franja

strike back neprehodni glagol
udariti nazaj, vrniti udarec, braniti se (against proti)

strike inwards neprehodni glagol
(bolezen) delovati proti notranjosti telesa; seči, udariti v notranjost telesa

stub [stʌb]

1. samostalnik
štor, panj, klada; okrnek, (zobna) škrbina; čik, ogorek (cigarete), ostanek, konček (svinčnika itd.); pila s topim koncem; star klin, žebelj iz konjske podkve
ameriško kupon, talon (čekovne knjižice), kontrolni odrezek
ameriško, pogovorno čokata oseba, neotesanec, "štor"
ameriško kratka stranska železniška proga

2. prehodni glagol
krčiti ali trebiti štore (večinoma up)
izkopati korenine; ugasiti cigareto; (z nogo) udariti ali zadeti (against ob)
razbiti, zmečkati

to stub stones razbijati, tolči kamne v gramoz
to stub one's toe udariti, zadeti z nožnim prstom ob, figurativno opeči si prste, biti zavrnjen

super-fūndō -ere -fūdī -fūsum (super in fūndere)

I.

1. poli(va)ti, razli(va)ti, preli(va)ti kaj čez kaj, na kaj ali po čem, dati (omogočiti) čemu razliti se čez bregove, povzročiti (povzročati), da se kaj razlije čez kaj, dati (dajati), omogočiti (omogočati) čemu izstopiti: nuda superfusis tinguamus corpora lymphis O., superfundere unguentum Plin. iun., flumen Amm., sidera vocans … : potius mare superfunderent adversus terrarum ereptores T., superfusa humoris copia Q., nives superfusae Amm.; z dat.: superfundere oleum alicui rei Col., urinam radicibus Col.; med. superfundi razli(va)ti se čez kaj, uli(va)ti se čez kaj, (o vodovju) razli(va)ti se, stopiti (stopati) čez kaj, prestopiti (prestopati), udariti (udarjati) čez bregove, izstopiti (izstopati); abs.: circus Tiberi superfuso inrigatus L., superfusis undis Sen. tr., imber superfusus Fl.; z dat.: incisis venis superfusoque altaribus sanguine Vell., undae fastigio operis (čez rob ali vrh nasipa) superfusae Cu., Tiberis ripis alte superfunditur Plin. iun., flumina campis superfusa Plin. iun.; s praep.: superfundi in campos Cu.

2. metaf.
a) (o suhih stvareh) vsuti (vsipati, vsipavati) kaj čez koga (kaj), na koga (kaj): Britani … ipsi magnam vim telorum superfundere T. so usipali (sc. na nas) veliko množico … , so nas obsipali z veliko množico … ; med. in refl. razsuti (razsipati) se čez (na) kaj, vsuti (vsipati, vsipavati) se, usuti (usipati, usipavati) se čez kaj, po čem, raztegniti (raztegovati, raztezati) se čez kaj, po čem, razširiti (razširjati) se čez kaj, po čem; z dat., s praep. in abs.: non numquam superfusa terra latentibus scamnis Col., produnt … Gallias hanc primum habuisse causam superfundendi se Italiae, quod … Plin., (sc. Macedonum regnum) superfudit deinde se in Asiam L., nonne superfusis collectum cornibus hostem in medium dabimus? Lucan., corpora, quae superfunduntur Sen. ph. ki se prekomerno širijo.
b) med. in refl. (o osebah in abstr. pojmih) razli(va)ti se = (raz)širiti (razširjati) se čez kaj ali po čem, vsuti (vsipati, vsipavati) se = planiti na(d) koga, kaj, zagnati (zaganjati) se v koga, kaj: gens superfusa montibus (dat.) Plin., iacentem hostes superfusi oppresserunt L. trumoma nanj planivši, trumoma so planili nanj in … , laetitia se superfundens L. prekipevajoče, izjemno, presilno (se kažoče), nondum fortuna se animo eius superfuderat Cu. mu še ni bila prevzela duha. —

II. (od zgoraj) poli(va)ti, obli(va)ti kaj s čim: compositum oleo superfundito Col.; metaf. obsuti (obsipati, obsipavati), pokri(va)ti: alarum coniuncta signa pulsu sonituque et nube ipsa operient ac superfundent … equites equosque T. bodo … podrla, bodo … vrgla na tla (vrgla v oplat).

super-stāgnō -āre -āvī (super in stāgnāre) stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, udariti (udarjati) čez bregove, razli(va)ti se (čez bregove): pessum ituros fecundissimos Italiae campos, si amnis Nar (id enim parabatur) in rivos diductus superstagnavisset T.

svirgolare v. tr. (pres. svirgolo)

1. pog. močno udariti

2. šport močno streljati (v vrata)

swinge [swindž] prehodni glagol
(redko) bičati, biti, tepsti, močno udariti, premlatiti, kaznovati

swipe [swáip]

1. samostalnik
močan udarec po žogi; krepak požirek (pri pitju)

2. neprehodni glagol
piti, lokati; neusmiljeno udarjati (at po čem)
prehodni glagol
močno udariti žogo
sleng ukrasti, zmakniti, "suniti"

šápniti -em rukom lako udariti

štempljáti -am razg.
1. štemplirati, udariti žig, udarati žigove, žigosati, pečatiti, muhurleisati
2. biljegovati, belegovati

tambussare v. tr. (pres. tambusso) severnoital. rahlo udariti, tolči

tap⁴ [tæp] prehodni glagol & neprehodni glagol
rahlo udariti, dotakniti se, dregniti, krcniti, potrepljati, (po)trkati (at na)
pretrkati
ameriško zakrpati (čevlje), popraviti z zaplato

to tap at the door potrkati na vrata
to tap s.o.'s fingers krcniti koga po prstih
to tap one's foot udariti z nogo (ob tla)
to tap s.o. upon (ali on) the shoulder potrepljati koga po rami

thud [ɵʌd]

1. samostalnik
zamolkel udarec ali padec; bobnenje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
bobneti, votlo doneti; težko udariti (a drum po bobnu)

thwack [ɵwæk]

1. samostalnik
silovit udarec

2. prehodni glagol
močno udariti, pretepsti, premlatiti; vtepsti (into s.o.'s head komu v glavo)

tip⁴ [tip]

1. samostalnik
rahel udarec, dotik
šport slab udarec

2. prehodni glagol
rahlo udariti ali se dotakniti; dotakniti se (klobuka, v površen pozdrav)
neprehodni glagol
drobneti, capljati, delati majhne korake, stopicati

tomahawk [tɔ́məhɔ:k]

1. samostalnik
indijanska bojna sekira; tomahavk

to bury the tomahawk figurativno zakopati bojno sekiro, skleniti mir
to dig up the tomahawk izkopati bojno sekiro, začeti vojno

2. prehodni glagol
udariti (pobiti, ubiti) z bojno sekiro
figurativno ostro, brez prizanašanja kritizirati
figurativno raztrgati (koga)

toper [tɔpe] verbe intransitif (zlasti v velelniku) privoliti v, pristati na; udariti v roko

tope, topez là! (affaire conclue!) udari(te) v roko! (kupčija je sklenjena!)
tope! udari!

tȕcnuti -nēm ekspr. rahlo udariti, potrepljati: on mi pride, tucne me po ramenu; more, drži se samo, ne boj se ništa! - reče jedan i tucnuvši se o njega uhvati ga ispod ruke rahlo se je zadel obenj in ga prijel pod roko

tȕčiti -īm
I. naleteti, srečati: tučiti koga
II. tučiti se spopasti se, udariti se: gdje stigoše, tu se i tučiše

waddy [wɔ́di]

1. samostalnik
avstralsko (lesena) bojna gorjača (domačinov)

2. prehodni glagol
napasti, udariti z gorjačo