Franja

Zadetki iskanja

  • zahtéven pretentious, pretending, exacting

    zelo zahtéven of great pretension
    zahtévno delo exacting piece of work
    zahtéven učitelj exacting master
    on je zelo zahtéven he is very demanding
  • zaseb|en [é] (-na, -no) privat, (nejaven) nichtöffentlich; Privat- (dolg die Privatschuld, dolžnik der Privatschuldner, interes das Privatinteresse, pogovor das Privatgespräch, tožilec/tožnik der Privatkläger, Privatankläger, učitelj der Privatlehrer, avdienca die Privataudienz, hiša das Privathaus, izdaja die Privatausgabe, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, pobuda die Privatinitiative, posest der Privatbesitz, pot der Privatweg, sfera die Privatsphäre, tožba die Privatklage, die Privatanklage, šola die Privatschule, uporaba der Privatgebrauch, zadeva die Privatangelegenheit, zadolžnica der Privatschuldschein, gospodarstvo die Privatwirtschaft, pravo das Privatrecht, premoženje das Privatvermögen, življenje das Privatleben)
  • Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

    1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

    2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

    3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

    4. neki zdravnik: Cels.

    5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
  • zgodovin|a ženski spol (-e …) die Geschichte
    novejša zgodovina neuere Geschichte
    (agrarna Landwirtschaftsgeschichte, družine Familiengeschichte, duhovna Geistesgeschichte, geološka zgodovina zemlje Erdgeschichte, kulturna Kulturgeschichte, literarna Literaturgeschichte, najstarejša Frühgeschichte, naselbinska Siedlungsgeschichte, odrešenjska Heilsgeschichte, problemska Problemgeschichte, socialna Sozialgeschichte, sodobna Zeitgeschichte, svetovna Weltgeschichte, umetnostna Kunstgeschichte, besed Wortgeschichte, filozofija biti Seinsgeschichte, človeštva Menschheitsgeschichte, dežele/države Landesgeschichte, filozofije Philosophiegeschichte, glasbe Musikgeschichte, gledališča Theatergeschichte, jezika/jezikov Sprachgeschichte, mesta Stadtgeschichte, prava Rechtsgeschichte, stvarjenja Schöpfungsgeschichte, vere/verstev Religionsgeschichte, znanosti Wissenschaftsgeschichte)
    brez zgodovine geschichtslos
    … zgodovine Geschichts-
    (filozofija die Geschichtsphilosophie, pojmovanje die Geschichtsauffassung, potvarjanje die Geschichtsklitterung, die Geschichtsfälschung, pouk der Geschichtsunterricht, študij das Geschichtsstudium, učitelj der Geschichtslehrer, ura die Geschichtsstunde, znamenje das Geschichtszeichen)
    iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
    iz zgodovine filozofije philosophiegeschichtlich
    strokovnjak za zgodovino der -geschichtler
    (najstarejšo Frühgeschichtler)
    zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …
    figurativno imeti dolgo zgodovino eine Vorgeschichte haben
  • znán known; noted (po for); well-known

    splošno znán notorious (po, zaradi for)
    po vsem svetu znán well-known all over the world
    znán pod imenom... known as...
    znán obraz familiar face
    znána substanca kemija (the) known
    znána veličina matematika (the) known quantity
    drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
    kolikor je znáno as far as is known
    kolikor mi je znáno as far as I know
    znáno mi je, da... I know that...
    znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
    on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
    on mi je znán he is known to me
    biti znán s kom to be acquainted with someone
    si znán z njim? are you acquainted with him?
    nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother
  • žel|eti si [é] (-im si) zaželeti si

    1. sich (etwas) wünschen (otroka sich ein Kind wünschen, Petra za prijatelja sich Peter als/zum Freund wünschen), einen Wunsch haben/hegen
    kaj si želiš za rojstni dan? was wünschst du dir zum Geburtstag
    bil je učitelj, kakršnega si želimo er war so, wie man sich einen Lehrer wünscht

    2. ta hip: Lust haben auf (češnje auf Kirschen)

    3.
    želim si … (rad bi) ich wünschte, … (da bi mogel oditi ich könnte gehen)

    4. (hrepeneti po čem) (etwas) ersehnen, herbeisehnen, herbeiwünschen; (obetati si) sich (etwas) erhoffen
    močno si želeti fiebern nach, hungern nach, verlangen nach
    želeti si, da bi bil kje drugje sich (wohin) wünschen
    želeti si nazaj sich zurückwünschen, zurücksehnen, koga sich (jemanden) zurückwünschen
    želeti si kamorkoli proč sich hinwünschen, fortwünschen
    želeti si koga/kaj proč sich (jemanden/etwas) fortwünschen
    |
    nekaj si lahko želiš du hast einen Wunsch frei
  • ἀλείπτης, ου, ὁ (ἀλείφω) mazilec, učitelj atletov.
  • Ἀριστο-τέλης, ους, ὁ grški modrijan iz Stagire, Aleksandrov učitelj (384 do 322).
  • γραμματιστής, οῦ, ὁ 1. ion. pisar, tajnik. 2. učitelj (početnih naukov).
  • γυμναστής, οῦ, ὁ (γυμνάζω) učitelj telovadbe, učitelj borjenja, boritve.
  • γυμναστικός 3 (γυμνάζω) ki spada k telovadbi, gimnastičen, izurjen, izveden v telovadbi; subst. ὁ telovadni učitelj, ἡ gimnastika, telovadba.
  • Δᾱ́μων, ωνος, ὁ atenski sofist in glasbenik, Periklov učitelj.
  • διδακτικός 3 ki dobro uči, dober učitelj NT, poučen.
  • διδάσκαλος, ὁ, ἡ 1. učitelj(ica), εἰς, ἐν διδασκάλων(sc. οἶκον, οἴκῳ) v šolo, v šoli, ἐκ διδασκάλων ἀπαλλάττομαι zapustim šolo. 2. χοροῦ učitelj kora (zbora), zborovodja; tudi = ὁ ποιητής.
  • ἐξηγητής, οῦ, ὁ 1. svetovalec, učitelj. 2. tolmač, razlagalec, prorok, vedež.
  • ἐπ-αγγέλλω 1. act. a) napovem, oznanjam, razglašam, javljam, naznanjam τί, εἴς τι obljubljam; b) nasvetujem, ukrepam, zapovedujem, velevam, zahtevam τί, acc. c. inf.; στρατιὰν ἔς τινα zahtevam od koga čete, τινί obračam se na koga, zahtevam kaj od koga. 2. med. a) javljam o sebi, obetam, ponujam se; trdim, da hočem (morem) kaj storiti, ἀρετήν pravim, da sem učitelj kreposti, obetam, napovedujem, da bom kaj učil Pl. Gorg. 447 c; τεθνάναι zastavljam glavo, θεοσέβειαν obetam pobožnost, hočem biti pobožen NT; b) zahtevam, ukazujem za se, svetujem, predlagam τί, pošiljam (po poslih) povelje inf., τινί τι, τινὶ ὅπως.
  • ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).
  • καθηγητής, οῦ, ὁ vodnik, učitelj, vzgojitelj NT.
  • καλο-διδάσκαλος, ὁ, ἡ učitelj(ica) dobrega NT.
  • Λᾶσος, ὁ pesnik iz Hermione, Pindarov učitelj.