Franja

prihòd arrival; coming; advent

takoj ob prihòdu immediately upon arrival

prime¹ [prim] adjectif prvi

la prime jeunesse prva mladost
de prime abord že od začetka, že spočetka
de prime face na prvi pogled
de prime saut z enim skokom; takoj, namah
a prime (mathématiques) a´

primér (-a) m esempio; caso; eventualità:
ponazoriti pravilo s primeri illustrare la regola con esempi
na primer per esempio
načela ne moremo posplošiti na vse primere il principio non va generalizzato a tutti i casi
pri tej bolezni so smrtni primeri redki i casi mortali di questa malattia sono rari
v spornih primerih odloča arbitraža nei casi controversi decide l'arbitrato
prosimo, da takoj poravnate račun, v nasprotnem primeru bomo sodno ukrepali la preghiamo di liquidare sollecitamente le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
zavarovati se za primer poškodbe assicurarsi contro l'eventualità di infortuni
za vsak primer per ogni evenienza
jur. precedenčni primer precedente
zavarovalni primer sinistro
primeri prometnih nesreč una casistica relativa agli incidenti stradali

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

principe [prɛ̃sip] masculin načelo, princip; začetek, vir; temelj; element; temeljna resnica; (naravni) zakon; chimie (osnovna) sestavina; pluriel moralna načela, življenjska pravila; smernice

dans le principe v začetku, prvotno
dès le principe takoj od začetka, od vsega početka
en principe v načelu; v teoriji
par principe načeloma
sans principes breznačelen, brezvesten
principe d'Archimède Arhimedov zakon
principe vital življenjsko načelo
avoir pour principe imeti za načelo
être à cheval sur les principes (figuré) jahati na načelih

principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha

al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje

pri|ti¹ (-dem) prihajati

1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
opotekaje se priti hereinwanken
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

2.
hoteti priti -wollen
(skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
moči priti -können
(skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
morati priti -müssen
(nazaj zurückmüssen …)
prositi koga, naj pride: sem herbitten
dol herunterbitten
noter hereinbitten

3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

4.
daleč priti figurativno es weit bringen
priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
priti skupaj zusammenkommen
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
|
priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
milijona: es bringen auf, kommen auf
priti do besede zu Wort kommen
priti do dna auf den Grund kommen
priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
ne priti do sape figurativno sprachlos sein
priti iz kommen aus
priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
priti iz rabe ungebrauchlich werden
priti iz vaje aus der Übung kommen
priti k kommen zu
priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
priti na boljše sich verbessern
priti na boben unter den Hammer kommen
priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
priti na pomoč zu Hilfe kommen
priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
priti na vrsto an die Reihe kommen
priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti⁴
priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
priti ob dober glas in Verruf kommen
priti ob sapo außer Atem kommen
priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
priti od srca von Herzen kommen
priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
priti pred kommen vor
priti pred sodišče vor Gericht kommen
priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
priti v igro ins Spiel kommen
priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
priti v navado zur Gewohnheit werden
priti v nevarnost Gefahr laufen
priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
priti v zadrego in Verlegenheit kommen
priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
|
eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
kdor prvi pride wer zuerst kommt
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
pridem takoj bin gleich zurück

procerēs -um, m (iz pro k adj. *pro-cos = spredaj, naprej obrnjen, analogno po pauperes; prim. stlat. procī s sinkop. gen. pl. procûm imenitniki, lat. reci-procus = nazaj in naprej obrnjen, procul, gr. πρό-κα naprej obrnjen, takoj, sl. proč) prvaki, glave (glavarji), veljaki, vplivneži, vplivniki, bo(l)jarji, imenitniki, odličniki, ugledneži, dostojanstveniki, velmožje, plemiči, plemenitaši, plemstvo, gospodje, gospoda (naspr. vulgus, pauperes): Pl., V., Iuv., Plin. iun., Sil. idr., audiebam nostros proceres clamitantes Ci. ep., Latinorum L., iuventutis L. najimenitnejši med patricijskimi mladeniči, poseb. najimenitnejši izmed patricijskega viteštva, civitatis T.; sg.: agnosco procerem Iuv. enega izmed najimenitnejših; metaf.
a) o čebelah: Col.
b) prvaki, (največji) mojstri, velemojstri, (največji) strokovnjaki, (največji) poznavalci v umetnosti, stroki ipd.: artis eius, sapientiae Plin., gulae Plin. največi sladokusci (poslastniki).

procès [prɔsɛ] masculin pravda, proces, postopek proti; pravni spor; tožba; pravdni akti; médecine potek, tok bolezni

sans (autre) forme de procès kratko; brez pomisleka, takoj
procès civil civilna pravda
procès criminel, pénal kazenski postopek
procès en divorce ločitvena tožba
procès en recherche de paternité proces za ugotovitev očetovstva
procès simulacre (politique) uprizorjen proces
droit masculin de procès pravdna pristojbina
accommoder, arranger un procès poravnati (pravni) spor
avoir, conduire, poursuivre un procès imeti, voditi pravdo
entamer, entreprendre, intenter un procès začeti pravdo
faire un procès à quelqu'un pravdati se s kom
faire le procès à quelqu'un tožiti koga
gagner son procès (figuré) imeti uspeh
perdre son procès (figuré) ne uspeti, spodleteti
mettre les parties hors de cour et de procès ustaviti sodni postopek (pravdo)
réveiller un procès zopet začeti, oživiti proces
un mauvais arrangement vaut mieux qu'un bon, que le meilleur procès slaba poravnava je več vredna kot dobra, kot najboljša pravda

prōmō -ere, prōmpsī, prōmptum (iz *prō-emō)

1. poseči (posegati, posezati) po čem in (od)nesti (nositi, odnašati), vzeti (jemati), prinesti (prinašati) iz česa, od kod, izvleči (izvlačiti), potegniti (potegovati, potezati, potegati): Pl., Mart., Val. Max. idr., pridem provisum venenum promere T., diem qui promis (prikazuješ) et celas H., manum cunctanter Plin. iun. podati, prožiti. Izhodišče: hinc quosdam libros Ci.; z abl.: vina dolio H., pugionem vaginā T.; s praep.: tela e pharetrā O., signa (pecuniam) ex aerario L., alicui pecuniam ex aerario Ci. (pre)dati, izročiti, aurum ex armario suo Ci., medicamenta de narthecio Ci., spicula de pharetrā O.; refl.: cavo se robore promunt V. prihajajo na dan; occ. kot hort. t.t.: sameram ulmi promunt Col. delajo (ustvarjajo) seme, tum demum (sc. radices) se promunt Col. poženejo.

2. metaf.
a) iznesti (iznašati), odkri(va)ti, izda(ja)ti, od sebe da(ja)ti, izpustiti (izpuščati): clienti iura H. dajati napotke (napotila) v pravnih vprašanjih, animus eruditus, qui semper aliquid ex se promat (ki ima vselej kaj zajeti iz svoje notranjosti, ki lahko v svoji notranjosti vedno kaj zajame), quod delectet Luceius in Ci. ep., sedes, e quibus argumenta promuntur Ci. se zajemajo, promere aliquid ex obscuriore aliqua scientia Ci. zaje(ma)ti, aliquid in publicum T., Q. naznaniti (naznanjati), razširiti (razširjati), in scenam H. spraviti (spravljati) na oder.
b) razkri(va)ti, razode(va)ti, na dan da(ja)ti, na videlo (svetlo, na dan) spraviti (spravljati), izraziti (izražati), (po)kazati: olim agitatam rem Cu., consilia Ci., obscura H., exin promptum, quod multorum intimis questibus tegebatur T., miracula H., percontanti omnia promere Pl. vse razodeti, ničesar ne zamolčati, iustitiam promere et exercere Plin. iun. držati se pravice in jo izvrševati, saevissima T. storiti (početi, zagrešiti) najkrutejša dejanja, saevitiam ac libidinem factis T. dejansko očitati, odium T. da(ja)ti duška sovraštvu, vires V. uporabiti (uporabljati), (po)kazati.
c) occ. reči (govoriti), izreči (izrekati), spregovoriti, izjaviti (izjavljati), povedati, pripovedovati: Mart., Vell. idr., sententiam T., Aur., Petr., plura adversus Cottam T., magnificam orationem de semet ipso T. v sijajnem govoru spregovoriti o … , de quibus congruunt, promere libet T., quae acta essent, promendo L., Natalis prompsit missum se ad aegrotum Senecam T. — Od tod adj. pt. pf. prōmptus 3, adv. -ē

I. viden, očiten: Enn. ap., Gell., Lucr. idr., aliud clausum in pectore, aliud promptum in lingua habere S., eminentia et prompta, prompta et aperta Ci., hoc minime latet, quod ita promptum et propositum est Ci., prompta, occulta noverat T., dicam paulo promptius Ci., solutius (gladkeje) promptiusque (manj prikrito) eloquebatur T. —

II.

1. pripravljen, priročen, razpoložljiv, pri roki (na razpolago) bivajoč, gotov, brez obotavljanja (brez odlašanja) se izvršujoč (se izvršivši), uren, hiter, nagel: promptas habere sagittas O., quod cuique promptum, offerentes T., quae tibi a multis prompta esse scio Ci., quod aeque promptum (dostopno) est et mihi et adversario meo Ci., fidem suam populo Romano promptam praebuit Ci. je dal na razpolago, id voltu et lingua promptum habuit S., prompta audacia S., eloquentia T. takoj pripravljena na odgovor, os Q. dober (podmazan) jezik, herbae aliaque prompta in auxilium vulnerum morborumque Cels. in drugi pripomočki (druga pomagala) zoper … , ius L. naglo, promptius adversari T., promptissime adero Plin. iun.

2. lahek, pripraven, udoben: facilis et prompta defensio Ci., occupatio, aditus T., promptissima mortis via exsolvere venas T.; z dat.: moenia haudquaquam prompta oppugnanti L.; s sup.: promptum effectu, promptum rescriptu T.; z inf.: Q., nec mihi dicere promptum O., templorum, quae amissa sunt, numerum inire haud promptum fuerit T., promptius expediam Iuv., fortuna promptissime licentiam subministrat Val. Max.

3. hitro pripravljen, gotov, voljan (voljen), odločen, srčen, spreten, okreten, natančen, nagnjen k čemu, podvržen čemu, gibek na kaj, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: manus equitum T. pripravljena na udar (boj), laudare promptos, castigare segnes T., promptissimus homo et experiens Ci., promptissimi (najsrčnejši) iuvenum L. ali Vitellianorum T., prompte necem subire T.; z loc.: promptus animi T. odločnega duha, belli (v vojni) promptissimus S.; z abl.: ingenio, linguā L., sermone T., manu L. takoj pripravljen udariti, osebno hraber (pogumen); z gen. gerundivi: parcendi victis filio animus promptior Iust., Plato veritatis omnibus adhibendae promptissimus Gell.; z dat.: Aur. idr., animus promptus libertati T., promptior servitio T., gens promptior veniae dandae L., Agrippina promptior Neroni T. bolj naklonjena; s praep.: ad vim, ad pugnam Ci., ad arma O., promptiores ad pericula Ci., animus promptus ad iocandum Ci., promptus ad bella suscipienda C., promptissimum genus ad lacessendum certamen L., promptus in pavorem T., promptior in spem T., promptum in adulationes ingenium T., in omne facinus promptissimus Iust., in latrocinia promptissimi H., Balbus promptus adversus insontes T. naklonjen nedólžnikom; z inf.: promptus metuenda pati Lucan., scis ipse, quam promptae superos incessere Stat., ferre magis promptus quam referre iniurias Ambr.

prompt, e [prɔ̃, t] adjectif hiter, nagel, uren; prenagljen; hitro pripravljen (à za); hitro pri roki (à z); kratek, bežen

geste masculin prompt hitra kretnja
de prompt secours hitre pomoči
prompt à croire lahkoveren
prompt à se décider ki se hitro odloči
prompt à oublier pozabljiv
prompt à rendre service uslužen, ustrežljiv
prompt à la repartie odrezav, nikoli v zadregi za odgovor
avoir l'esprit prompt hitro razumeti
avoir la repartie prompte biti odrezav, hitro se odrezati, ne biti v zadregi za odgovor
avoir la main prompte biti vedno pripravljen takoj udariti
je te souhaite un prompt rétablissement želim ti hitrega okrevanja
prompt comme l'éclair, comme la foudre hiter ko blisk
ma joie fut prompte moje veselje je bilo kratkotrajno

pronto

A) agg.

1. pripravljen

2. hiter, nagel; takojšen; živ, živahen:
cemento a pronta presa hitrovezni cement
effetto pronto takojšen učinek
pronto soccorso med. prva pomoč
ingegno pronto živahen um
pagare a pronta cassa plačati takoj (ob prejetju blaga)

3. nagnjen:
essere pronto all'ira biti nagle jeze

B) inter.

1. ptt halo

2.
pronti pl. šport pripravljeni

prope (priličeno iz *prŏque, zato proxime; prŏ, gl. to besedo), komp. propius, superl. proximē (stlat. proxumē), adv.; k temu komp. adj. propior -ius, superl. proximus (proxumus) 3.

A. adverbia

I. adv.

1. krajevno blizu, v bližini, nedaleč: Pl., S., Sen. ph. idr., prope est spelunca quaedam Ci., propius accedere C., Ci., propius abesse, ab aliquo C. biti bliže komu; occ.: propius res adspice V. bliže, tj. dobrotneje, milostljiveje, propius (= bolj) timuere sarissas quam … Lucan., proxime trans Padum C., proxime (kar najnatančneje, kar najbolj) signare Q.; pristavljeno k abl.: quam propius Tiberi N. = bliže „od (s) tiberske strani“, proxime hostium castris C., propius it periculo V., kar ni dat., kot kažeta npr. stavka: bellum tam prope est a Sicilia Ci., propius a terra Iovis stella fertur Ci.

2. časovno blizu: prope adest, cum alieno more vivendum est mihi Ter. ali prope adest, ut … Pl. blizu je čas, bliža se čas, mortem prope imminentem videre L. bližajočo se smrt, longius aut proprius Pr. slej ali prej; superl. proximē nedavno, malo (po)prej, pred kratkim, pravkar, ravnokar, otódi: Vell. idr., civitates, quae prope bellum fecerant C., quem prope nominavi Ci.; tudi = brž ko (brž), prihodnjič: Plin. iun.

3. metaf.
a) blizu, skoraj, malo(da)ne: Cu., Q. idr., prope ad annum LXXX pervenire N., prope annos nonaginta natus Ci., prope ad portas sunt hostes L., in ipsis prope portis L., prope desperatis his rebus Ci., prope iam desperata salute C., prope funeratus arboris ictu H., adventare et prope adesse Ci., proxime atque ille Ci. prav tako kakor on.
b) s finalnim stavkom skoraj na tem, da … , malo (toliko) da ne: iam prope erat, ut sinistrum cornu pelleretur L., prope est factum, ut iniussu praetoris in aciem exirent L.; tako tudi: propius nihil est factum, quam ut occideretur Ci. ep.
c) kaj za kom, čim, potem, zatem, nato: proxime a Lycide Ci., proxime … mox … tertio loco Plin. —

II. praep. z acc.

1. krajevno blizu; v stavkih kakor: propius muros accessit N., proxime deos accessit Ci. je acc. odvisen od glag.; toda prepozicionalno: prope aquam moveri Ci., copiae prope castra visae C., est lucus prope amnem V., sepulcrum prope oppidum N., propius solis occasum C., propius periculum fuerunt, qui vicerunt L., exercitum habere quam proxime hostem Ci., proxume (tik) Hispaniam Mauri sunt S.

2. časovno blizu, ob, pod (z acc.): prope Calendas Sext. puto me Laodiceae fore Ci. ep., prope maturitatem esse (o žitu) L., prope lucem Suet., proxime (takoj po) abstinentiam sumendus est cibus exiguus Cels.

3. metaf. nedaleč (od), blizu, skoraj (malone) do, ob: prope metum res fuerat L. položaj je bil tak, da se je bilo skoraj bati, prope secessionem plebis res venit L., prope seditionem ventum est T., quod vitium propius virtutem est S. podobnejša kreposti, propius fidem est L. verjetneje je, proxime morem Romanum L. skoraj čisto po rimski šegi (navadi), proxime speciem navium L. skoraj kakor ladje.

B. adiectiva

I. komp. propior, propius

1. krajevno bližji: Auct. b. Afr. idr., pons C., tumulus S., periculum Cu. bližnja, v bližini, pugna L. boj iz bližine, boj od blizu, boj mož na moža, portus patescit propior V., numen propius dei V.; z gen.: propior caliginis aër Lucr.; z dat.: Auct. b. Alx., Mel. idr., propior fonti Cu., quae propiora mari (septentrioni) sunt Cu., propior patriae O., Oceano propior India V.; analogno po praep. prope z acc.: propior montem pedites collocat S., propior hostem Hirt.; z ab: quisquis ab igni propior stetit Sen. ph.; z inf.: propior timeri Stat.; subst. propiora -um, n bližnji kraji, bližnja mesta, bližina, bližnja okolica, bližnja soseščina, oblížje: tenere V., propiora flumini tenere T.

2. časovno bližji: propior fit vesper V., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki se s svojo dobo najbolj bližaš moji; z dat.: propior leto O., maturo propior funeri H., cuius aetati mors propior est S. fr., septimus octavo propior iam fugerit … annus H. gre že precej v osmo leto, puero quam iuveni propior Vell. doraščajoč mladenič; occ. poznejši, mlajši, novejši: tempus Icti., tempora O., epistula Ci., acta Stat.; subst. n. pl.: veniunt inde ad propiora Ci., ad propiora vocor O.

3. metaf.
a) bližji, podobnejši: Col., Eutr. idr., faciem (gr. acc.) tauro propior V., sceleri ea propiora sunt quam religioni Ci., propior excusanti L. ali miseranti T., lingua Britannicae propior T., Armenii similitudine morum Parthis propiores T., quod propius vero est L. kar je podobnej(š)e resnici, kar je verjetnej(š)e, propius est vero ali propius vero est z ACI: L., O.; z a(b): a contumeliā quam a laude propius fuerit post Vitellium eligi T. bilo bi pač sramotnej(š)e kot slavnej(š)e; subst. n. pl.: sermoni propiora H. bolj proza.
b) bližji (po rodu, prijateljstvu), tesnejši, v bližjem (tesnejšem) sorodstvu, vernejši, tesnejši, vdanejši, zvestejši, bolj pri srcu: Ter. idr., gradu sanguinis propior O., quibus propior P. Quinctio nemo est Ci., cura propior luctusque domesticus O., societas Ci. tesnejša, cui propior cum Tiberio usus erat T. ki je zaupneje občeval s Tiberijem, amicus H. tesen, prisrčen, cura deam propior augit O., sua sibi propiora esse pericula (sc. dixit) quam mea Ci., propior dolor plebi fenoris ingravescentis erat L.; pesn.: propior Saturnia Turno O. bolj naklonjena.
c) pripravnejši, primernejši, od tod boljši, izvrstnejši: delectatio Ter.; z dat.: portus propior huic aetati Ci., supplemento Latium propius esse L., irae quam timori propior T. bolj nagnjen k jezi kot strahu; z ad: propior ad fallendum fides T. —

II. superl. proximus 3, stlat. proxumus

1. krajevno najbližji, zelo (prav, čisto) blizek (blizu): Cu., Hirt. idr., vicinus Ci. ep., in proxima oppida se recipiebant C., proximum iter erat per Alpes C.; predik.: in proximo litore N. prav blizu morske obale; z dat.: huic proximus locus Ci., villae urbi proximae L. obmestne, primestne, proxima ponti villula H., proximi itineri vici Cu., provincia proxuma Numidiae S., Belgae proximi sunt Germanis C. najbližji sosedi, proximus huic, sed longo proximus intervallo V. najbliže njega, toda zelo oddaljen (v veliki razdalji), qui proximi (najbliže) tribunali steterant L.; analogno po praep. prope z acc.: Pl. idr., latus, quod proxumum hostes erat S., proximus quisque hostem L. ali regem T., Ubii proximi (tik) Rhenum incolunt C.; z a(b): dactylus proximus a postremo Ci., proximus a domina O., ut quisque proximus ab oppresso sit L.; s samim abl.: loca proxuma Carthagine S.; subst.
a) proximum -ī, n najbližje, (največja, neposredna) bližina, oblížje, (neposredna) soseščina, sosedstvo: Auct. b. Hisp. idr., eamus ad me, ibi proximum (najbližji kraj) est, ubi mutes Ter., e(x) proximo Pl., N., Plin., de proximo Pl., Ap., in proximum Pl., in proximo Ter., Plin., proxima continentis L. najbližji kraji.
b) proximī -ōrum, m najbližji, sosedi: Ph. idr., proximi (najbliže stoječi) primis iacentibus insistunt C., cum a proximis (od sosedov) impetrare non possunt, ulteriores (bolj oddaljene prebivalce) temptant C.

2. časovno
a) pravkar pretekel (minul), zadnji, poslednji: proximis Nonis tu non affuisti Ci., proximis superioribus diebus Ci., bello proximo Aedui Romanis auxilium tulerunt C., multitudo proxima nocte convenit C., quid proxima (zadnjo), quid superiore nocte (predzadnjo noč) egeris Ci., tribus proxumis annis S., proximis litteris Ci. ep.; adv. abl.: proximo (sc. tempore) Ci. ep. pred prav kratkim (časom).
b) naslednji, (prvi) prihodnji: dixit se proxima nocte castra moturum C., proximo die domum custodiis saepit N., imperator factus proximo triennio omnes gentes subegit N., proximis comitiis L., proximus annus, proxima aetas, petitio Ci., in proximum (sc. diem) Cu. za naslednji dan; z dat.: Ap., Eccl.; z acc.: eo die, qui proximus illam noctem illucescit Gell. za to nočjo zazarjajoči (rojevajoči se, nastajajoči, vstajajoči, delajoči se) dan.

3. metaf.
a) (po času, vrsti, stopnji, vrednosti) najbližji, prvi (takoj, prav) pred ali za kom, čim: aetate proximus N., censor, qui proximus ante me fuerat Ci., Callicratidas, qui praefectus classis proximus post Lysandrum fuit Ci., proximus illi Procas V. nasledil ga je Prokas, secunda persona, proxima Epaminondae N., proximus lictor S. pred njim hodeči in varujoči ga spremljevalec, telesni stražar (stražnik), proxima (takoj za njim) est regia cohors L., equites ordini senatorio dignitate proximi Ci., proximus ei Antigenes visus est Cu., proximos illi tamen occupavit Pallas honores H., summa necessitudo videtur esse honestatis, huic proxima incolumitatis Ci., non nasci homini optimum est, proximum autem quam primum mori Ci.; z a(b): ab Romulo proximus Val. Max., dignus, qui a dis proximus habeatur Iust., mihi primus, qui a te proximus sum Plin. iun., proximus a diis immortalibus honos Suet.; od tod v cesarski dobi naslov dvornega uradnika, ki je bil na hierarhični lestvici prvi za predstojnikom dvorne pisarne (magister scriniorum), nekako = próksimus, namestni (namestnik), podpredstojnik: proximus (sc. magistro) scriniorum, libellorum, admissionum Amm.; proximum est s finalnim stavkom = prva naloga za čim je: proximum est, ut doceam Ci.; pa tudi = prva posledica je: proximum est, ut quies tot dierum et abstinentia … febrem tollant Cels.
b) najbližji (po sorodstvu, prijateljstvu ali drugih razmerah), v najbližjem sorodstvu: proximus cognatione Ci. ali propinquitate N. najbližji sorodnik, hic illi genere est proximus Ter., proximus sum egomet mihi Ter., amore tibi proximi sumus Ci.; subst. α) proximus -ī, m bližnjik: Val. Max., Ps.-Q. (Decl.). β) proximī -ōrum, m najbližji sorodniki, najboljši (najljubši, najbližji) prijatelji ali tovariši: luctus proximorum Ci., quos (sc. honores) cum proximis communicavit Ci., hi Catilinae proximi familiaresque erant S., iniuriosi sunt in proximos (naspr. alicui) Ci.; negabat se esse culpae proximam Ph. trdila je, da ni kriva.
c) najpodobnejši, najbolj (zelo, prav, izjemno) podoben: ficta sint proxima veris H., proxima virtutibus vitia Q., proximum vero est L. resnici najpodobnej(š)e je, najverjetnej(š)e je, proxima Phoebi versibus V. pesmi, ki so najpodobnejše Fojbovim verzom, id habendum est antiquissimum et deo proximum Ci., proxima maiorum gravitati civitas Spartana Val. Max.
d) (po vsebini) najbližji, bližnji, očiten, očividen, očivesten, živ, (splošno, obče) znan: signum Ap., argumentum Ap., Ps.-Q. (Decl.), litterae vestrae superiores, sed idcirco magis proximae Tert., consulamus proxima Prud., cum … proximum esset dicere Gell.
e) trdno se držeč česa: quia religioni suae … proximus fuit Ci.

Opomba: Komp. proximior, n. proximius: Sen. ph., S., Ulp. (Dig.), Paul., Cael.

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

quīn (iz *quī- (star. abl. pron. quis) in nĕ = kako ne? zakaj ne?)

I. adv. v glavnih stavkih

1. prvotno vprašalno, pogosto kot živahen poziv = no!, daj! (dajta!, dajmo!, dajte!), nuj!, daj že!: Ter., S., O., H., V. idr., quin ulciscimur? Cu., quin tu id potius profers? Ci., quin conscendimus equos? L. zakaj ne zajahamo konj? = zajahajmo konje!, quin continetis vocem? Ci. ej, molčite vendar!, quin ego maneo Pl. no, potem ostanem. Tako tudi v glavnem stavku odvisnega govora: quin missum fieri iuberet? N. zakaj (da) ga ne odpusti? = naj ga odpusti; v anakolutu z imp. (pogosto izražajoč nejevoljo, nepotrpežljivost): quin age istud! Pl. no, potem stori to takoj!, quin sic attendite, iudices! Ci. pazite (zapomnite si) vendar … !

2. (potrjujoč) in da, zares, resnično, (stopnjujoč) da celo, da, marveč: Pl., C., L., V., H., T. idr., quin mihi molestum est Ter., quin hinc ipse evolare cupio Ci. ep., de me semper omnes gentes loquentur; quin hoc tempore ipso celebramur Ci.; z drugimi členicami: ausus quin etiam voces iactare V., Fulviae officium suum praestitit, quin etiam pecuniam sine faenore credidit N.; pesn.: quin et V., H., T.; non elusa fides, quin potius aucta L., nihil animum imminuit, quin contra plus spei nactus L., quīn īmmō Ci. ep., Plin. iun. da celo. —

II. conj. s cj. v odvisnikih; pravzaprav vprašalno za zanikanimi izrazi dvoma in negotovosti = kako da ne, zakaj da ne, kakor da ne bi, potem = da: Pl., Ter., C. idr., non dubitari debet, quin fuerit ante Homerum poëtae Ci. ne sme se (ne gre) dvomiti (zakaj (da) ne bi bilo pesnikov … =), da so bili pesniki … , nemo dubitaret, quin aliquid de pace esset scriptum N. Tako tudi za haud dubium est, za ret. vprašanji quis dubitat, quis ignorat, num dubitas, dubitasne idr. (ki so po pomenu nikalna), non abest suspicio, non ambigitur idr.; poseb. pogosto še za pojmi nemogoče biti, opuščati, ovirati, vzdrž(ev)ati se (facere non possum, fieri ali effici non potest = ni drugače mogoče, kakor da, non multum (paulum, nihil, quid) abest, causae nihil est, nihil praetermittere, non recusare, retineri non possum, aegre retineri, vix resisti posse idr.) da, včasih tudi: da ne bi: quoniam per eum non stetisset, quin (sc. fides) praestaretur L. ker ni bilo na njem (zakaj (da) ne bi se držala =) držati, nihil abest, quin sim miserrimus Ci. ep., quid abest, quin dicto pareamus? L., milites aegre sunt retenti, quin oppidum irrumperent C. da niso … , facere non possum, quin cotidie ad te mittam litteras Ci. ep. ne morem se premagati (ne morem si kaj), da ne bi … , Dioni negare non potuit, quin Platonem arcesseret N.

2. relat. v konsekutivnih stavkih z zanikanim predik. za nikalnim glavnim stavkom
a) nam. qui non, redkeje nam. quae non in quod non (za druge sklone, npr. cui non, quam non, se quin ne sme rabiti) ki ne bi, da ne bi (poseb. izrazi nemo est, nihil est, quis (quid) est (ret. = nemo (nihil) est): Pl., Ter., N. idr., nemo fuit, quin (qui non) illud viderit Ci., nihil est, quin (= quod non) male narrando possit depravari Ci., nulla est tam facilis res, quin (quare non) difficilis sit, cum invitus facias Ci., quis est, quin cernat, quanta vis sit in sensibus Ci.
b) = ut non tako da ne, da ne bi: Pl., Ter. idr., neque eum aspexit, quin fratricidam compellaret N., numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant Ci.; v zvezi z is, ki kaže na nomen v glavnem stavku: Cleanthes negat ullum esse cibum tam gravem, quin is die et nocte concoquatur Ci.
c) non quin ne kakor da ne bi: non quin brevi responsum reddi potuerit L., non quin ipse dissentiam, sed quod … Ci. ep.

računalništvo samostalnik
1. (veda) ▸ számítástechnikaPovezane iztočnice: teoretično računalništvo, tehnik računalništva, inženir računalništva, kvantno računalništvo, elektrotehnik računalništva

2. (izobraževalni program) ▸ számítástechnikaHotel sem se že vpisati na računalništvo, a sem potem vseeno ostal pri matematiki. ▸ Már korábban is be szerettem volna iratkozni számítástechnika szakra, de aztán mégis maradtam a matematikánál.
Ko je končal tretji letnik računalništva, je odšel čez veliko lužo v Los Angeles, kjer so ga takoj sprejeli v dramsko šolo. ▸ Amikor befejezte a számítástechnika szak harmadik évfolyamát, elment a tengerentúlra Los Angelesbe, ahol azonnal felvették a drámaiskolába.

3. (o napravah) ▸ számítástechnika
Ključna naprava mobilnega računalništva je vsekakor prenosni računalnik. ▸ A mobil számítástechnika kulcsfontosságú eszköze mindenképpen a hordozható számítógép.
Povezane iztočnice: osebno računalništvo, mobilno računalništvo, računalništvo v oblaku, omrežno računalništvo

4. (uporaba računalnika) ▸ számítástechnikaVsako leto organizirajo osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva ter angleškega jezika. ▸ Minden évben megszervezik az alap és a haladó számítástechnika- és angoltanfolyamokat.Osnov računalništva se učijo na primer tako, da si s pomočjo računalnika izdelajo osebno vizitko ali nalepko. ▸ A számítástechnika alapjait például úgy tanulják, hogy számítógép segítségével kidolgozzák a személyes névjegykártyájukat vagy matricájukat.

rȁme rȁmena s, mn. ramèna raménā rama, rame: slegnuti, slegati -ima skomizgniti, skomizgati z rameni; sažeti -ima skomizgniti z rameni; baciti se konju na -a zajahati konja, pognati se v sedlo; dati glavu s -a za koga dati življenje za koga; bacati kamena s -a metati kamen z ramen; dok mi je na -u glava dokler nosim glavo na ramenih; od -a presuditi, odgovoriti takoj razsoditi, odgovoriti; preko -a pogledati koga prezirljivo pogledati koga; sišla bi mu glava s -a izgubil bi glavo; rame uz rame z ramo ob rami; uvući glavu u -a; (pušku) o desno rame (puško) na desno ramo

rank² [ræŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
postaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast)
ameriško imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti (next to takoj za)
ekonomija & pravno imeti prednost ali posebne pravice

the ranking major po rangu najstarejši major
he is ranked among the great painters imajo ga za velikega slikarja
I rank Dante above Shakespeare Danteju dajem višje mesto kot Shakespeareu
to rank first zavze(ma)ti prvo mesto
France ranks among the Great Powers Francija se uvršča med velesile
to rank off odkorakati
to rank past korakati mimo

razmíšljanje deliberation, reflection; meditation; consideration

brez razmíšljanja (takoj) without hesitation
po zrelem razmíšljanju on second thoughts
rok za razmíšljanje time for consideration (ali reflection)

reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

3. (o odzivu organizma) ▸ reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.