Franja

armus -ī, m (prim. arma)

1. lopatica, pleče, plečnica = gornji del prednjega bedra pri živalih: armi equi H., Plin., leporis H., ex umeris (Hippomenis) armi fiunt O. levji plečnici, armi leonis, pantherae, elephantis, talpae Plin.; sinekdoha: equi foderet calcaribus armos V. strani, lakotnici, tako tudi: mantica cui (mulo) lumbos ulceret atque eques armos H.

2. le pesn. človeško pleče, rama, nadlaket: forti pectore et armis V., latos huic hasta per armos acta tremit V., ex humeris medios coma dependebat in armos O., quam (manum)... demittit (odloči) ab armo Lucan.

arnese m

1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje

2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

arrivare v. intr. (pres. arrivo)

1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj

2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

arte f

1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati

3. hist. ceh

4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

artō -āre -āvī -ātum (artus 3)

1. utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stisniti (stiskati), (s)tlačiti, (na)trpati, postaviti na tesno (gosto) (naspr. laxare): quis (crederet) pelagus victas artasse carinas? Lucan., angustias eas artantibus insulis parvis Plin., transversos fustes spisse artare Col., artatas ponti fauces modica insula claudit Sil., quorum (primordiorum rerum) condenso magis omnia conciliatu artari possunt Lucr., art. animam Lucan., tam artatum opus Vell. tako tesno omejeno, longior undecimi nobis... libelli artatus labor est Mart. daljše delo... sem skrčil; s čim? z abl.: art. atria immodicis imaginibus Mart., quos (libellos) artat brevibus membrana tabellis Mart., vallum artatur denso fugientum examine Stat., Syriae et Aegypti regna Romanā vicinitate artata Iust.; kam? z in in acc.: artatis in rugas repente cancellis Plin.; z dat.: flores artare canistris Col. poet., tela pharetris Stat.; (o osebah) pritiskati h komu, gnesti se okoli koga: quod occursantium populus te artaret Plin. iun.

2. occ. nategniti (natezati), zategniti (zatezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati): equum celerem artato compescere freno Tib., art. frenorum habenas Lucan., ubi fasciae artatae sunt Cels., vitis contineri debet vimine, non artari Plin.

3. pren. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), (pri)kratiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), skopo odmeriti (odmerjati): Fortuna humana fingit artatque, ut lubet Pl., in praemiis, in honoribus omnia artata L., artata numero felicitas Vell. redka, artati temporis spatium Vell., dies sollemnis ludum artaverat Petr. je bil pouk prej končal, nonnumquam artare, nonnumquam prorogare tempus (rok) Icti., art. aliquem Icti. komu krajši rok dati, art. poenam tempore Icti.; art. aliquem, se v stisko (zadrego) spraviti (spravljati) koga, sebe: Icti.

as² [æz] veznik
kot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasi

as compared with v primeri s
as far as prav do
as far as I am concerned kar se mene tiče
as far as I know kolikor je meni znano
as few as (samo množina)
as follows kot sledi, sledeče
as large as life v naravni velikosti
as like as two peas (in a pod) ko jajce jajcu podobna
as little as (samo ednina)
as much as you like po mili volji, kolikor želiš
as a rule navadno, praviloma
as though, as if kakor če bi
be so kind as to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
try as I might če sem se še tako potrudil
old as I am čeprav sem že star
as usual kot ponavadi
as I went by mimogrede
as it were nekako, tako rekoč
as luck would have it k sreči

as³ [æz] oziralni zaimek
tisti, ki, ki; takšen, da

I am not such a fool as to believe you nisem tako neumen, da bi ti verjel
the same as isti kot
such as kot na primer

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

asá

así que asá tako in tako, itak

asellus -ī, m (demin. asinus) osel, oslič,

1. domača žival: asellus onustus auro Ci. ep., auritus, pandus O., aures lente gradientis aselli O., costas aselli agitator vilibus pomis onerat V., iniquae mentis asellus H.; preg.: narrare asello fabellam surdo H. = gluhim ušesom dopovedovati, agas asellum (sc. non curret) Ci. (gl. agō), bipes asellus Iuv., Hier. dvonogi osel (sramotilno o človeku).

2. pren.
a) neka slastna morska riba, oslič: Varr., N. ap. Plin., Cael., tam deformi non dignus nomine asellus O.; preg.: post asellum diaria non sumo Petr. = po tako slastni jedi (osliču) se nočem zadovoljiti z navadno (vsakdanjo).
b) aselli zvezdi v ozvezdju Raka: Hyg., Plin. Kot rim. priimek, npr. Tiberius Claudius Asellus Tiberij Klavdij Azel, katerega je Scipion ml. Afričan kot cenzor izključil iz viteštva in ga prestavil med erarce: Ci.

asémenea

I. adj.

1. tak, takšen

2. podoben

II. adv.
□ de asemenea enako, prav tako

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

āspergō (adspergō) -ere -spersī -spersum (ad in spargere), v pozni lat. tudi āspargō -ere -sparsī -sparsum

I. z notranjim obj.

1. kam brizgniti (brizgati), sikniti (sikati), štrkniti (štrkati), potres(a)ti: aquam Pl. ali aquam Latinis Enn. fr. okrepčati, oživiti (pren.), aspersa temere pigmenta in tabula Ci., asp. virus ab undis Lucr., virus pecori V. okužiti živino, hoc iussos asperge sapores V., adspersis gaudet Amor lacrimis Pr., asp. liquorem oculis, bubus glandem Plin., salem, condimentum O., flores Suet., cinerem capiti suo Vulg.

2. pren. doda(ja)ti, vplesti (vpletati): guttam (Guttam) bulbo (Bulbo) Ci. (dovtipno v besedni igri z občnim in lastnim imenom), si illius comitatem tuae gravitati asperseris Ci., asp. sales orationi Ci., alicui sextulam Ci. 72. del komu voliti, alicui molestiam Ci. prizadejati, povzročiti, hoc aspersi, ut scires... Ci. ep. to pripominjam mimogrede, asp. labeculam alicui Ci. ali notam alicui Icti. pritakniti (pritikati), ea his commentariis aspersi, ut... Gell. —

II. z zunanjim obj.

1. oškropiti, poškropiti, potres(a)ti kaj s čim: comas Pr., aram sanguine Ci., sanguine mensas O., Cu., sedes nimbis Lucr., vestimenta leviter aquā Sen. ph., carnem sale Col., olivam sale Plin., imbre lutoque aspersus H., aspersa vacca semine L., aspersus sanguine Cu., aspersus ab equo suo Q., paululum pluviae aspersi sumus Fr.; pren.: guttulā pectus alicui asp. Pl. oživiti koga, cānīs aspergitur aetas O. se pokrije s sivimi lasmi, aspersa die dumeta Sen. tr., mons parvis urbibus aspersus Mel. tako rekoč posuta z..., Tiberinus aspersus maculis Iuv. lisasta tiberska riba, asp. aliquid mendaciunculis Ci. z majhnimi lažmi oškropiti, gemitu regias aures Val. Max. neprijetno dregniti, auditiunculā quadam de Catonis familia aspergi Gell. nekoliko zvedeti o...

2. pren. omadeževati, (o)skruniti (oskrunjati), (o)črniti, (o)grditi, oklevetati, obrekovati: hunc tu vitae splendorem maculis aspergis istis? Ci., asp. aliquem suspicione L., aspergi suspicione Ci. ali infamiā Ci., N., aspergere aliquem linguā Corn., quos rumor asperserat Cu.; brez abl.: adspergere cunctos H.

aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri

aspirar vdiha(va)ti, vsrkati, vsesati; aspirirati (glas); težiti, prizadevati si, nameravati, potegovati se za

aspiraba a su mano snubil jo je
no aspiro a tanto moje zahteve niso tako velike

assai

A) avv.

1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!

B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj

juste assez ravno zadosti
pas assez premalo
assez bien zadovoljivo
avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)!