Franja

ōrdinō -āre -āvī -ātum (ōrdō)

1. po vrsti razstaviti (razstavljati), vrstiti, uvrstiti (uvrščati), razvrstiti (razvrščati), v red postaviti (postavljati), razporediti (razporejati)
a) kot agr. t.t.: arbusta sulcis H. v vrsti (za)saditi, vineam paribus intervallis Col., locum vitibus Col., villa non otiosis ordinata myrtetis Mart. zasaditi, obsaditi.
b) kot voj. t.t. = razvrstiti (razvrščati), razpostaviti (razpostavljati), v bojni red (v bojno vrsto) postaviti (postavljati): Cu., Iust., agmina Mysorum H., copiae ordinatae N., pugna non illa ordinata per principes hastatosque ac triarios L.; toda: Scipio voluntarios ordinavit centuriavitque L. je razdelil v čete in centurije (stotnije).

2. metaf.
a) urediti (urejati) = v določeno zaporedje spraviti (spravljati), v določenem zaporedju namestiti (nameščati), umestiti (umeščati), razvrstiti (razvrščati), postaviti (postavljati): eo volumine magistratūs N. navesti (navajati), magistratūs aliter L. v drug(ačn)o zaporedje postaviti, drugače razvrstiti (razvrščati), publicas res H. v zgodovinskem redu (zaporedju) opis(ov)ati, cupiditates improbas Sen. ph. zle strasti po vrsti vzeti (jemati) v pretres, pretres(a)ti, adfluentes annos H. šteti.
b) v red spraviti (spravljati), v red postaviti (postavljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: Col., Plin., bibliothecas Suet., ceteras partes orationis Ci., artem praeceptis L., disciplina ordinata L., ita dii fata ordinaverunt Cu., suas res Val. Max. svojo hišo oskrbeti (oskrbovati), suo arbitrio res suas Sen. ph., facultates proprias Icti. razpolagati s svojim imetjem, vitam Gell., diem Sen. ph. prav razdeliti, opus in totum diem Q. razporediti na ves dan, desideria militum Suet. izpolniti vojakom želje, ustreči željam vojakov; o državnih zadevah: Lamp., Eutr., res Vell. razmere, statum rei publicae Suet., statum liberarum civitatum Plin. iun., provincias Vell. v provincah odrejati, equestrem militiam Suet. službene razmere vitezov, gentem Euergetarum Cu. razmere evergetskega naroda, tribunatūs, praefecturas, ducatūs Iust. ali magistratūs in plures annos Suet. ali procuratores Lamp. ali procuratorem, curatorem, tutorem pozni Icti. postaviti (postavljati) koga (za kaj), namestiti (nameščati) koga, tako tudi: consules in futurum annum Eutr., filium in successionem (za naslednika) regni Iust., sacerdotes Lamp., Cass. duhovnikom podeliti (podeljevati) duhovniške redove, posvetiti (posvečevati) duhovnike.
c) kot jur. t.t. α) litem, causam Icti. pravdo uvesti (uvajati), sprožiti (sprožati). β) edictum, libellum Icti. spisati, sestaviti. γ) testamentum Sen. ph., Icti. ali codicillos Icti. ali iudicia suprema in samo suprema Q., Icti. oporoko narediti (delati), poslednjo voljo izraziti (izražati), poslednje naročilo da(ja)ti, narediti (delati) poslednje volilo, oporočiti; od tod δ) sploh odrediti (odrejati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): quod cum vestro consilio fuerit ordinatum pozni Icti., hoc … credimus ordinandum pozni Icti. — Od tod adj. pt. pf. ōrdinātus 3, adv. -ē urejen, uravnan, reden, v prav(šnj)em redu, pravilen: N., Eccl., igneae formae ordinatos cursūs definiunt Ci., vir ordinatus, vita ordinatior, animus ordinatissimus Sen. ph., meatus ordinatissimi Ap., distincte et ordinate disponere Corn., a cuius (sc. ceti) crista ordinate utrisque piscibus disposita est tenuis fusio stellarum Vitr., „inconditum“ non ordinate compositum P. F., ordinatissime subiungere Aug., ille ordinate etiam malis utendo permanet bonus Aug., ibant caute et ordinate Vulg., tamquam (sc. astra) non possent tam disposite, tam ordinate moveri Lact., quo plenius et ordinatius retractentur Tert.

orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)

1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.

2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.

3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.

4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.

5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.

6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod

I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer

1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.

2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —

II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.

osončje samostalnik
(planetarni sistem) ▸ naprendszerToda vse to se zdaj dogaja v nekem zelo oddaljenem osončju, kjer plovila s pogonom na sončno energijo in druga križarijo po nekem posebnem ozračju, v katerem ni težnosti, a v katerem živa bitja kljub temu lahko dihajo. ▸ De mindez most egy nagyon távoli naprendszerben történik, ahol a napenergiával működő légi és más járművek cirkálnak egy különleges légkörben, amelyben nincs gravitáció, de amelyben az élőlények ennek ellenére lélegezhetnek.
Sopomenke: Osončje

pa² veznik

1. (in) und
in pa und, sowie

2. protivno: aber, doch, jedoch; (toda) aber

3.
on pa … (er) indessen/jedoch

4. dopustno: dabei
pa če wenn auch
pa le immerhin
| ➞ → vendar

pač

1. (seveda) doch (zmeraj moraš pač zamuditi du [mußt] musst doch immer zu spät kommen); v odgovor na zanikano vprašanje: doch! (Saj še nisi naredil? Pač! [Du] du bist ja noch nicht fertig? Doch!)

2. (žal) eben, halt, nun einmal, nun mal (tako je pač das ist halt/eben/nun einmal so; pač ni za nobeno rabo er ist eben zu nichts zu gebrauchen; tako je pač so liegen die Dinge einmal; se je pač zgodilo es ist nun einmal geschehen; se pač ne bi bila smela poročiti z njim du hättest ihn eben nicht heiraten sollen)
pač ne halt nicht, nun einmal nicht

3. (že) schon, wohl (videl sem ga pač, toda … ich habe ihn schon/wohl gesehen, doch …)
to pač das schon

4. (najbrž) wohl (bo pač tako das wird wohl so sein; je pač že odšel er ist wohl schon gegangen)

5.
pač pa jedoch, sondern

6.
pač kdo irgendwer, irgend jemand
pač kaj irgend was
pač kak(šen) irgendein, irgendwelcher
pač kako irgendwie
pač kje irgendwo

papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
papier d'aluminium srebrni papir (p.)
papier autographique voščena matrica
papier blanc bel, nečrtan p.
papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
papier brouillon konceptni p.
papier buvard, brouillard pivnik
papier calandré satinirani p.
papier carbone kopirni, karbonski p.
papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
papier à cigarettes cigaretni p.
papier crêpé krep p.
papier à dessin risalni p.
papier écolier, à écrire pisalni p.
papier écu, ministre pisarniški p.
papier d'emballage zavojni p.
papier émeri smirkov p.
papier d'étain staniolni papir
papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
papier d'impression tiskarski p.
papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
papier kraft zelo močan zavijalni p.
papier à lettres pisemski p.
papier libre, ordinaire nekolkovan p.
papier-linge masculin papirnata servieta
papier mâché papirjevina
papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
papier-monnaie masculin papirnati denar
papier à mouches muholovni papir
papier (à) musique notni p.
papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
papiers publics časopisi
papier quadrillé kariran p.
papier réglé, rayé črtan p.
papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
papier timbré kolkovani p.
papier de tournesol lakmusov p.
papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
papier de verre, vérré raskavec
papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
cours masculin papier dopisni tečaj
mouchoir masculin en papier papirnat robec
vieux papier makulatura, star papir
avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
mettre en papier (commerce) zaviti v papir
perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

pardón pardon; forgiveness

pardón! pardon!, sorry!, (I) beg your pardon!
pardón, da to rečem pardon my saying so
pardón, toda vi sami ste rekli to excuse me, but it was you who said so

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

perfección ženski spol popolnost, dovršenost; dovršitev; izboljšanje

a la perfección, con perfección popolno, dovršeno, brezhibno
con toda perfección, con suma perfección kar najbolje

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

personalidad ženski spol osebnost

identificar (ali afirmar) su personalidad legitimirati se
evitar toda personalidad izogibati se vsega osebnega

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

petilus ali petulus 3, najbrž = suh(ljat), droben, droban, tenek, tenak, mršav, strunast: crura Luc., labra Pl. fr. ap. Non. stisnjene, sura Fest.; metaf. skop, neznaten, majhen, skromen: domus Pl. Toda: „petulus equus“ = qui habet albos pedes Isid., „petilam suram“ significat ungulam equi albam P. F.

pil(l)eatus 3 (pīl(l)eus) s klobučevinasto kapo pokrit: fratres Cat. (= Kastor in Poluks), pilleati aut lana alba velatis capitibus volones epulati sunt, alii accubantes, alii stantes L., Parthi Mart.; poseb. o osvobojencih, ki so ob osvoboditvi prejeli takšno kapo: pileati coloni L., rex L., plebs Suet., toda servi pileati Gell. (sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva).