Franja

òdvojen -a -o
1. ločen: -i razgovori
2. spravljen na stran: odvojen novac
3. drugačen: -o mišljenje; -ōst ž ločenost

odvòjiti òdvojīm
I.
1. ločiti: odvojiti dijete od roditelja
2. spraviti na stran: to sam odvojio za tebe
3. drugače izraziti: odvojiti svoje mišljenje
II. odvojiti se ločiti se

off⁴ [ɔ(:)f] samostalnik
desna stran pri kriketu

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

on³ [ɔn] samostalnik
šport leva stran (npr. pri kriketu)

opredijèliti oprèdijelīm (ijek.), opredéliti oprèdēlīm (ek.) (rus.)
I. opredeliti, določiti, odločiti: sudbina ga je za to predijelila
II. opredijeliti se odločiti se, postaviti se na stran nekoga: ponovo se opredijeliti; oni su se opredijelili za našu stranku

ōra¹ -ae, f (gl. ōs in prim. gr. ὤα rob, obrobek)

1. (morska) obala, (morsko) obrežje, nabrežje, (morska) brežina, (morski) breg, primorje: Pl., C., H. idr., o. Italiae, Asiae L., oris Italiae maritimis Ci., urbes sitae in orā Thraciae N., litoris ora V. obrežni rob; meton. primorci, brežani: ora maritima Cn. Pompeium requisivit Ci., Campaniae oram descivisse T.

2. kraj sveta, (po)krajina, stran neba (sveta), zemeljski pas: Plin., domus Aeneae cunctis dominabitur oris V., rex gelidae orae H., globus terrae duabus oris habitabilis Ci.; od tod pesn.: Acheruntis orae Lucr. = podzemlje, luminis orae Enn. ap. Ci., V., Lucr. „kraji svetlobe“ = dnevna (sončna) svetloba, svet, zemlja, življenje.

3. metaf. obrobek, obrobje, rob, konec, kraj, meja: poculi Lucr., orae lori Gell., clipei orae V., oras loricae recludit hasta V., purpurea ora Cat. rob (obleke), orae vulneris Cels., ora regionum Ci., extrema ora Vocontiorum agri L., extremae silvae L.; pesn.: oras evolvite belli V. (po Enn.) bojno prizorišče, bojišče.

order away prehodni glagol
poslati stran; ukazati, da koga odpeljejo

Orgelprospekt, der, čelna stran orgel, prospekt

orienter [ɔrjɑ̃te] verbe transitif usmeriti, dati smer, voditi, orientirati, določiti stran neba

orienter vers la droite usmeriti proti desni
orienter quelqu'un svetovati komu, usmeriti ga (v poklic, študij)
s'orienter ugotoviti strani neba; orientirati se (tudi figuré), usmeriti se (vers proti), najti pot

orthostata -ae, m (gr. ὀρϑοστάτης) pročelje, pročelni zid, pročelna stran (čisto lat. frōns, frontis): Vitr.

ōrza f navt.

1. vrv na jadru

2. ladijska stran proti vetru:
andare all'orza pluti proti vetru
tenersi all'orza držati se vetra

Ostseite, die, vzhodna stran

otparkívati otpàrkujēm dial. vsak čas tekati stran

out⁶ [áut] samostalnik
zunanja stran; izhod (tudi figurativno)
tisk izpustitev besede ali besed v tekstu
ameriško, množina spor
ameriško, ekonomija, množina pošle zaloge ali blago
politika, množina tisti ki niso na oblasti, opozicija

ameriško at outs with everyone z vsemi skregan
to know the ins and the outs poznati v potankosti
politika the ins and the outs vladajoča in nasprotna stranka

outside¹ [áutsaid] samostalnik
zunanjost, zunanja stran, zunanji svet
pogovorno skrajna meja; zunanja stran avtobusa, potnik v njej
množina zunanje pole risa

at the outside največ, maksimalno
on the outside of na zunanji strani od

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

òzadina ž ozadje, zadnja stran

paginal [pǽdžinəl] pridevnik (paginally prislov)
paginalen, stran za stranjo

pakòručica ž hrbet, gornja stran roke: grana šake ima gornju i donju površinu, gornja se zove pakoručica, a donja dlan