Franja

contrefaire* [-fɛr] verbe transitif ponarediti; posnemati; ponatisniti; popačiti; oponašati; hliniti, delati se, igrati

contrefaire sa voix popačiti, spremeniti svoj glas
contrefaire le malade, la folie, le mort delati se bolnega, blaznega, mrtvega
contrefaire un boiteux oponašati šepavca

conversation [-vɛrsasjɔ̃] féminin razgovor, pogovor; družabni pomenek; konverzacija

conversations secrètes, diplomatiques tajni, diplomatski pogovori
conversation internationale (téléphonie, télégraphie, télévision) mednarodni telefonski pogovor
conversation locale, urbaine krajeven (telefonski) pogovor
durée féminin de conversation trajanje (telefonskega) pogovora
avoir de la conversation (familier) imeti vedno kaj povedati; neprisiljeno, lahkotno govoriti
changer de conversation spremeniti, menjati témo pogovora, govoriti o čem drugem
entrer en conversation avec quelqu'un stopiti s kom v pogovor
il a fait les frais de la conversation samo o njem so govorili
lier conversation avec quelqu'un navezati pogovor s kom
la conversation commence à languir pogovor začne zastajati
la conversation tourne, roule sur pogovor se suče o

convertible [-tibl] adjectif spremenljiv, zamenljiv; konvertibilen

chèque masculin convertible en espèces v denar zamenljiv ček
l'eau est convertible en vapeur voda se da spremeniti v paro

couler [kule] verbe intransitif teči; liti; (sod) puščati, (plin) uhajati, (sveča) kapljati; (ladja) potopiti se, (cvetje) odpasti; (čas) poteči; (v pogovoru) preiti (sur na); zdrseti (navzdol); figuré izvirati, izhajati (de iz); verbe transitif zliti, politi, vliti (kovino), precediti (tekočino); potopiti (ladjo), namočiti (perilo); preživljati (čas)

couler une cloche vliti zvon
couler un regard skrivaj pogledati
couler à fond, bas popolnoma uničiti; potopiti (ladjo); potopiti se (ladja); figuré izgubiti se
on l'a coulé diskreditirali so ga
couler une vie heureuse živeti srečno življenje
se la couler douce (familier) imeti lepo, brezskrbno življenje, dobro se imeti
le sang coule de la blessure kri teče iz rane
couler à flots teči v potokih
le vin a coulé à flots au banquet mnogo vina so popili na banketu
récipient masculin, nez masculin qui coule posoda, ki pušča, nos, iz katerega teče
le navire a coulé à pic ladja je potonila
laisser couler les rênes popustiti vajeti
il faut laisser couler l'eau (figuré) na tem se ne da nič spremeniti
couler de source biti normalna posledica, samo od sebe priti, samo po sebi se razumeti
faire couler le sang biti kriv prelivanja krvi
cette affaire fait couler de l'encre, de la salive mnogo se piše, govori o tej zadevi
se couler splaziti se, smukniti v, zmuzniti se
se couler dans son lit smukniti v posteljo

couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza

couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus

countenance¹ [káuntinəns] samostalnik
zadržanje; pojava, zunanjost, lice; zadržanost; opora
figurativno podpora; odobravanje, naklonjenost; duševni mir

to change one's countenance spremeniti izraz obraza, prebledeti
to keep one's countenance premagovati se, ne se smejati
to give (ali lend) countenance pomagati komu, bodriti ga
to put out of countenance zmesti, zbegati, osramotiti
to keep in countenance bodriti, podpirati
in countenance zbran, nemoten
to stare out of countenance s pogledom zbegati
to lose countenance vznemiriti se, izbruhniti
the knight of woeful countenance vitez žalostne postave

criterio moški spol kriterij, sodilo, merilo za presojanje

según mí criterio po mojem mnenju
cambiar de criterio spremeniti svoje mnenje, premisliti se

culte [kült] masculin čaščenje (Boga), bogoslužje; kult; obred; vera; protestantski verski obred; oboževanje, pretirano občudovanje

culte du feu, des morts kult ognja, mrtvih
culte des personnalités kult osebnosti
liberté féminin des cultes verska svoboda
avoir le culte de l'argent oboževati denar
changer de culte spremeniti vero
rendre, vouer un culte à quelqu'un častiti koga

dance² [da:ns ameriško dæns] neprehodni glagol & prehodni glagol
plesati, skakljati, pozibavati (se)

to dance attendance on (ali upon) s.o. biti vsiljiv, klečeplaziti pred kom
to dance to another's piping (ali tune, whistle) delati, kakor drugi želijo, plesati, kakor drugi godejo
to dance to another (ali different) tune nenadoma spremeniti svoje vedenje
sleng to dance on nothing bingljati na vislicah
to dance o.s. into favour pridobiti naklonjenost
to dance one's chance away zamuditi priliko
to dance one's head off glavo zgubiti

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

decimálen decimal

decimálno mesto decimal place
decimálna pika decimal point
3.5 (beri: three point five)
(neskončno) decimálno število (recurring) decimal
decimálni sistem decimal system
decimálna tehtnica decimal balance
spreminjanje v decimálne ulomke decimalization
spremeniti v decimálen ulomek to decimalize

dejanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (delo) die Tat (plemenito/hudobno eine edle/böse Tat; obupa eine Tat der Verzweiflung), -tat (blazno Wahnsinnstat, obupa Verzweiflungstat, junaško Heldentat, pravo nasilno Gewalttat)
|
… dejanja Tat-
(čas/kraj storitve kaznivega dejanja die Tatzeit/ der Tatort, motiv dejanja das Tatmotiv, okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand, opis dejanja der Tatbericht, potek dejanja der Tathergang, priča dejanja der Tatzeuge, sum storitve dejanja der Tatverdacht, osumljen storitve dejanja tatverdächtig)
mož dejanja der Mann der Tat
priznati/obžalovati dejanje die Tat gestehen/bereuen
narediti dobro dejanje eine gute Tat volbringen
zasačiti/ujeti pri dejanju auf frischer Tat ertappen
|
človek dejanj der Tatmensch
preiti k dejanjem zur Tat schreiten
spremeniti v dejanja in die Tat umsetzen
dokazati z dejanji durch Taten beweisen
z nasveti in dejanji mit Rat und Tat

2. (ravnanje) die Handlung (premišljeno/nepremišljeno eine überlegte/unüberlegte Handlung; namerno vorsätzliche, kaznivo strafbare, neodgovorno unverantwortliche Handlung), -handlung (v afektu Affekthandlung, instinktivno Instinkthandlung, pravo nadomestno Ersatzhandlung, nagonsko Triebhandlung, pravo pravdno [Prozeßhandlung] Prozesshandlung, pravno Rechtshandlung, prisilno Zwangshandlung, refleksno Reflexhandlung, teroristično Terrorhandlung, uradno Amtshandlung)

3. (dejanje/opravilo) die Handlung (kultno/slavnostno/simbolno eine kultische/feierliche/symbolische Handlung)

4.
pravo kaznivo dejanj die Straftat, strafbare Handlung, das Delikt
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pravo das Offizialdelikt

5. (akt) der Akt, -akt (človeško/moralno humaner/menschlicher Akt, govorno Sprechakt, samovolje oblasti Willkürakt, stvarjenja Schöpfungsakt, svobodno freier Akt, terorja Terrorakt, ustvarjalno schöpferischer Akt, zadnje [Schlußakt] Schlussakt)

6.
dejanja apostolov die Apostelgeschichte
versko: spokorno dejanje das Bußwerk
spravno dejanje die Sühne
figurativno dejanje in nehanje das Tun und Lassen
| ➞ → kaznivo dejanje

dejánje acción f ; hecho m ; acto m (tudi gledališke igre)

z besedo in dejanjem de palabra y de hecho
človek dejanj hombre m de acción
junaško dejanje acción heroica
vmesno dejanje (gledališko) entreacto m
kaznivo dejanje acto criminal, delito m, hecho m delictivo
sramotno dejanje acción infame, infamia f, vileza f
preiti k dejanjem pasar a los hechos, poner manos a la obra
spremeniti v dejanje realizar
zasačiti, zalotiti pri dejanju coger en flagrante (ali en el acto), fam sorprender con las manos en la masa
inkriminirano dejanje hecho incriminado

deln|o [é] teilweise, partiell; (po delih) ausschnittweise; zum Teil (kratica : z.T.), teils; teil- (deln izvennivojski teilhöhenfrei, deln opremljen s pohištvom teilmöbliert, posušen teilgetrocknet)
matematika delno integriranje partielle Integration
delno spremeniti abändern

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

deponer* (glej poner) odložiti; položiti; izpovedati; trditi; spustiti

deponer su actitud spremeniti svoje vedenje
deponer de un cargo odstaviti s službenega mesta
deponer en juicio izpovedati pred sodiščem

dēvertō, star. dēvortō, -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum)

I. trans. act. proč (stran, kam drugam) obrniti, (s)kreniti: acies (čete) Lucan., aciem (pogled) Ap.; pren.: ventura fata suo cursu Lucan. tek usode preokreniti, fatalia Aur. določbe usode spremeniti, d. Magnum Lucan. odvrniti od njegovega namena. Večinoma med. dēvertor -vertī (z pf. act. dēvertī)

1. kam kreniti, obrniti se, s poti zaviti, s poti skreniti: domum devortar Ter., si qui Ebromago deverterentur Ci.; pesn.: iugis, qua nulla Castaliam (proti Kastaliji) molli devertitur orbita clivo V. se ne odceplja.

2. occ. na poti kje nastaniti se, (po)muditi se, osta(ja)ti, gostiti se: quopiam ad merendam Pl., extra portam huc in tabernam tertiam Pl., pro hospitibus ad amicos suos d. Ca. fr., in Pompeianum deverti Ci. ep., ut locum publice pararet, ubi deverteretur L., apud quos ipsis deverti mos esset L., in hortos, in quibus devertebatur Saturnus, pergunt T.

3. pren. k čemu zateči (zatekati) se: inferior virtute meas devertor ad artes O., quid ad magicas … deverteris artes? O., mutato repente consilio ad placidiora deverti Amm. ukreniti kaj blažjega.

— II. intr. act.

1. proč (stran) obrniti (obračati) se, s poti zavi(ja)ti, s poti (s)kreniti: ut deverterem (sc. viā) Ci. ep., cum perpaucis … viā devertit L., recto itinere lassi plerumque devertunt Q.; z označeno smerjo (s poti) kam kreniti, zaviti: devertere Massiliam Ci., in Pamphyliam, ab Ereto eo (tja), ab Aegypto in Africam Cu., Ravennam T., ad domum Gell.

2. occ. na poti kje nastaniti se, (po)muditi se, osta(ja)ti, gostiti se: d. ad cauponem, ad hospitem, domum regis hospitis, ad Albanum, ad (in) villam suam Ci., ad Terentiam salutatum Ci. ep., domum Charonis deverterunt N.; poklas.: d. in domo cuiusdam, in pago quodam apud aliquem Ap.

3. pren. (v govoru od predmeta) zaiti, zahajati, skreniti: Plin., redeamus illuc, unde devertimus Ci. ep., consulibus designatis (inde namque deverteram) L., ea, a quibus devertit oratio L., inde enim devertit oratio Cu., commemoratio, in quam … devertit Q.

direction [-rɛksjɔ̃] féminin vodstvo, vodenje; vodilna vloga; uprava, ravnateljstvo, direkcija; smer, smernica, direktiva; figuré obrat; marine kurs; tek (reke); religion dušebrižništvo

dans la direction de, en direction de v smeri proti
dans toutes les directions v vse smeri, na vse strani
sous la direction pod vodstvom
direction générale generalna direkcija
direction suprême de la guerre vrhovno vojno vodstvo
direction du vent, du vol smer vetra, poleta
flèche féminin de direction (automobilisme) smernik
changer de direction spremeniti smer, óbrniti se, zasukati se
être chargé de la direction imeti vodstvo, voditi
détourner quelqu'un de la bonne direction zavesti koga s prave poti
prendre la direction prevzeti vodstvo; usmeriti se (de proti)

djȅlo s (ijek.), dȅlo s (ek.)
1. delo, dejanje: dobro, junačko, herojsko djelo
2. delo: Nušićeva dramatska -a
3. zadeva: ministarstvo inostranih djela
4. krivično djelo kazenska zadeva; pristupiti k -u lotiti se zadeve; pretvoriti riječi u - spremeniti besede v dejanja; životno djelo življenjsko delo