Franja

sour [sáuə]

1. pridevnik (sourly prislov)
kisel, okisan, kiselkast; (o vinu) kisel, ciknjen; oster, jedek, trpek, hud; neugoden; grenak, mučen, težaven; zagrenjen, nezadovoljen, čemeren, slabe volje; neprijeten (vreme); vlažen (zemlja, tla)

sour breath neprijeten duh iz ust
sour dock botanika kislica
sour grapes kislo grozdje (tudi figurativno)
sour milk kislo mleko
a sour old man čemernež, "kislica"
sour-milk cheese skuta

2. samostalnik
kar je kislo, kislina

the sour tisto, kar je kislo; figurativno trdota, grenkoba; ameriško kisla (alkoholna) pijača
the sweet and sour of life sladkosti in grenkosti življenja

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
skisati (se), okisati (se)
figurativno mrščiti se; zagreniti (se), biti čemern, slabe volje; spraviti (koga) v slabo voljo

soured by misfortune zagrenjen zaradi (od) nesreče

spleen [spli:n]

1. samostalnik
anatomija vranica
figurativno slaba volja, slabo razpoloženje
zastarelo otožnost, žalost, melanholija, deprimiranost; hipohondrija
zastarelo napad besnosti

a fit of spleen nenadna slaba volja (žalost, otožnost)
he vented his spleen on me svojo slabo voljo je stresel name

2. prehodni glagol
odstraniti vranico (a dog psu)

state¹ [stéit] samostalnik
stanje, položaj; razmere, okolnosti; slabo (strašno, neverjetno) stanje; status
pogovorno razburjenje (over zaradi)
sijaj, pomp, blišč, razkošje; svečanost, ceremonija; dostojanstvo; družbeni položaj, čast, stan; čin
množina državni stanovi

in state svečano, v svečani uniformi; z velikim pompom
in liquid state v tekočem stanju
in a style befitting one's state svojemu stanu primerno
state of decay razpadanje
state of emergency vojska, politika izjemno stanje
state of facts pravno dejansko stanje
state of health zdravstveno stanje
one's state of life družbeni položaj (nekoga)
state of the Union message ameriško (letno) obračunsko poročilo narodu
state of war vojno stanje
maternity state nosečnost
married state zakonski stan
robes of state svečano oblačilo
single state samski stan
to be in quite a state over s.th. biti zelo razburjen nad čem
to lie in state ležati na svečanem mrtvaškem odru (npr. umrli kralj)
to live in (great) state živeti v (velikem) razkošju
the States General zgodovina skupščina treh stanov (v Franciji)

stentato agg.

1. mučen, težaven

2. posiljen, nepristen

3. beden

4. slabo raščen, slabo razvit (otrok, žival, rastlina)

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

storpiare

A) v. tr. (pres. stōrpio)

1. pohabiti, pohabljati

2. pren. popačiti, zmaličiti; slabo, narobe izgovoriti, izgovarjati (besedo)

B) ➞ storpiarsi v. rifl. (pres. mi stōrpio) pohabiti se

strapazzare

A) v. tr. (pres. strapazzo)

1. slabo ravnati (s kom), maltretirati (koga)

2. zdelati (tudi ekst.):
strapazzare un autore slabo prevesti avtorja
strapazzare un mestiere slabo opravljati poklic

3. zgarati

B) ➞ strapazzarsi v. rifl. (pres. mi strapazzo) zgarati se, štrapacirati

stravedere^* v. tr., v. intr. (pres. stravēdo) slabo videti, zmotiti se:
stravedere per qcn. biti v koga noro zagledan

strimpellamento m brenkanje, slabo igranje

strimpellare v. tr. (pres. strimpēllo) slabš. brenkati, slabo igrati

strombettare v. tr. (pres. strombetto)

1. slabo trobentati, igrati na trobento

2. avto hupati

strum [strʌm]

1. samostalnik
brenkanje, slabo igranje na klavir ali kak drug instrument

strum of a guitare brenkanje na kitaro

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
slabo, nevešče igrati na klavir itd., brenkati

to strum a piano brenkati po klavirju

sȕhotan -tna -o, sȕvotan -tna -o
1. suhoten, sušen: -a zemlja
2. suhljav, slabo hranjen: u mojoj kući nit će biti gola, ni bosa, ni gladna ni -a

sweating [swétiŋ]

1. samostalnik
znojenje
figurativno izkoriščanje, slabo plačilo

2. pridevnik
znoječ se; znojilen

sweating bath medicina potilna kopel
sweating system izkoriščevalski sistem

swipes [swáips] samostalnik
množina, britanska angleščina, sleng slabo pivo

šljóka ž slabš. slabo žganje: šta rade ti ljudi nedjeljom? Piju, a dade li im se nešto bolje od -e?

šljókati šljôkām slabš. piti slabo žganje, opijati se

šmíra ž (n. Schmiere) slabš.
1. slabo potujoče gledališče
2. nekaj slabega sploh: to je šmira a ne drama

šóma ž slabš. slabo žganje: napio se -e

taccia f (pl. -ce) obdolžitev; slabo ime