Franja

bien² [bjɛ̃] masculin dobro, dobrina; imetje; blaginja; koristi, interes

le mieux est l'ennemi du bien boljše in dobro ne gresta skupaj
biens pluriel de consommation potrošne dobrine
biens corporels, immatériels materialne, duhovne dobrine
biens dotaux dota
bien foncier zemljišče
biens immobiliers, immeubles nepremičninsko premoženje
biens indivis skupno (nerazdeljeno) premoženje
biens meubles, mobiliers premičninsko premoženje, premičnine
administration féminin, gestion féminin des biens uprava, upravljanje premoženja
changement masculin en bien izboljšanje
confiscation féminin des biens zaplemba premoženja
transmission féminin du bien prenos premoženja
biens paraphernaux osebno (ženino) imetje
biens privés zasebno premoženje
bien public splošna blaginja
biens vacants premoženje brez gospodarja
en tout bien (et) tout honneur brez slabega namena
dire du bien, parler en bien de quelqu'un, de quelque chose dobro o kom, o čem govoriti
discerner le bien du mal ločiti dobro od zla
c'est pour son bien to je za njegovo dobro, v njegovem interesu
être du dernier bien avec quelqu'un biti komu intimen prijatelj
grand bien vous fasse! (ironično) naj vam bo v velik prid!
faire du bien à quelqu'un storiti komu kaj dobrega, dobro deti komu
faire le bien biti dobrotljiv
interpréter, prendre tout en bien vse v rožni luči videti
mener quelque chose à bien dobro, uspešno kaj izpeljati
il ne pense qu'à son bien particulier misli le na svojo osebno korist
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem moštvom in tovorom
prendre en bien za dobro vzeti, ne zameriti
vouloir du bien à quelqu'un dobro hoteti komu
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno imetje ne prinaša sreče

bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. — Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.

bird [bə:d] samostalnik
ptič, ptičica
sleng deklica, dečko, oseba
ameriško, sleng navdušenec; čudak

figurativno old bird lisjak, zvitorepec, tič
to do s.th. like a bird zelo rad, z lahkoto kaj narediti
bird of calm vodomec
the early bird catches the worm rana ura zlata ura
cock bird ptičji samec
birds of a feather flock together ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu gode
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
to give the bird zavrniti, odkloniti, izžvižgati
a bird in the hand is worth two in the bush boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi ga
hen bird ptičja samica
to hit the bird in the eye v črno zadeti
bird of Jove orel
bird of Juno pav
to kill two birds with one stone dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubiti
a little bird told me so nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedal
bird of paradise rajska ptica, rajčica
an old bird is not caught with chaff star lisjak ne gre na limanice
bird of passage ptica selivka
bird of prey ptica roparica
a queer (gay) bird čudak (veseljak)
a wise old bird zvitorepec

blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikaSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

4. (o sramotenju) ▸ sárNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.

bloc [blɔk] masculin blok; klada; kup, sklad; figuré velika količina; celota; politična koalicija; populaire ječa, zapor

bloc de caisse, à calendrier, à dessin blagajniški, koledarski, risalni blok
bloc des gauches (politique) združena levica
bloc de marbre blok, klada marmorja
bloc erratique eratična skala
bloc de papier à lettres blok pisalnega papirja
à bloc popolnoma, temeljito
en bloc v celem, (vse)vprek, vse skupaj
gonflé, e à bloc polno napihnjeno (kolo); figuré, familier hraber, smel
faire bloc tvoriti blok, trdno skupaj držati, združiti se
fermer les robinets à bloc popolnoma zapreti pipe
fourrer quelqu'un au bloc vtakniti koga v ječo, v zapor
travailler à bloc (familier) delati ko konj

bloque moški spol blok, klada; blok hiš

bloque de piedra kamnita klada
en bloque v celem, vse skupaj

body¹ [bɔ́di] samostalnik
telo, truplo; trup; karoserija; oseba, človek, nekdo; bistvo, jedro, glavni del
figurativno snov, tekst; steznik, životec; skupina, zbor, društvo, organ, korporacija; telesna straža, spremstvo; celota, večina
astronomija astralno telo; gostota, konsistenca, trdnost; retorta, prekapnica

body corporate korporacija; pravna oseba
in the body of the hall v sredini dvorane
the body of people velika množica
in a body vsi skupaj
to keep body and soul together preživljati se
one body is like another vsi ljudje smo enaki
main body glavnina vojske
diplomatic body diplomatski zbor
a poor body revež
kemija compound body spojina
body politic država
body of a letter tekst, vsebina pisma

boiling² [bɔ́iliŋ] samostalnik
vretje, kuhanje; vrelišče

sleng the whole boiling vsi skupaj
fast to boiling ki se težko skuha

bolnik samostalnik
1. (kdor je bolan) ▸ betegPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolnike, namišljeni bolnik, težek bolnik

2. izraža negativen odnos (kdor je neprijeten ali krut) ▸ betegOn pa zopet hujska in nabira politične točke, pravi bolnik, skupaj z drhaljo pred parlamentom. ▸ kontrastivno zanimivo Ő pedig újra feszültséget szít és politikai pontokat gyűjt, egy beteg ember, karöltve a parlament előtti csőcselékkel.

bori|ti se (-m se) kämpfen; šport ringen, mečevati se: fechten
nehati se boriti den Kampf aufgeben
|
boriti se proti kämpfen gegen, ankämpfen gegen, samo figurativno : (etwas) bekriegen
boleznim/ škodljivcem: (etwas) bekämpfen; figurativno avtocesti ipd.: Front machen gegen
figurativno s pesmijo se boriti proti ansingen gegen
boriti se s (čim) ankämpfen gegen (s spancem gegen den Schlaf)
s tujim jezikom: große Schwierigkeiten haben
boriti se s smrtjo mit dem Tod(e) ringen
boriti se z mlini na veter mit/gegen Windmühlen kämpfen
boriti se (skupaj) s kom mitkämpfen
boriti se za kämpfen um, figurativno etwas verfechten, ringen um

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

box¹ [bɔks] samostalnik
škatla, zaboj; skrinja; okrov; posoda, predal; kozel na kočiji; loža, predel; staja; garažni oddelek za avto, boks; uta, hišica, soba; klop; oblikovalni okvir; darilo
ameriško votlina v deblu

Christmas box božično darilo
jury box porotniška klop
ballot box volilna žara
box of bricks škatla s kockami
elektrika junction box odcepna pušica
money box hranilnik
sentry box stražnica
shooting box lovska koča
strong box kaseta, železna blagajna
to be in the same box deliti isto usodo
to be in the wrong box motiti se
prisoner's box zatožna klop
witness box prostor za priče na sodišču
sleng box of dominoes klavir
ameriško, sleng eternity box grob
to he in a (tight) box biti v zagati
to be in one's thinking box resno premišljevati
the whole box of tricks vse skupaj

brezplačno prislov
(zastonj) ▸ ingyenesen, díjmentesenOtroci do 12. leta skupaj z dvema odraslima bivajo brezplačno. ▸ Gyermekek 12 éves korig 2 felnőtt kíséretében ingyenesen szállhatnak meg.
Predavanju lahko prisluhnete brezplačno. ▸ Az előadás ingyenesen meghallgatható.

bruto teža stalna zveza
(teža skupaj z embalažo) ▸ bruttó súly

caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

caber en suerte pripasti (kot delež)
me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
todo cabe vse je mogoče
cabe suponer que domnevati je, da ...
lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
si cabe če mogoče
aun más, si cabe mogoče še več
¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
¡qué duda cabe! gotovo!
no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
no caber en toda a la casa ves besen biti
no cabe más to je višek!
elegante que no cabe más nad vse eleganten
no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
no cabe duda nedvomno
no cabe perdón ne da se oprostiti
no cabe equivocación pomota je izključena
los zapatos no me caben čevlji me tišče
eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
eso no cabe aquí to ni dovoljeno
él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče

caboodle [kəbú:dl] samostalnik ameriško, sleng

the whole caboodle vsi (vse) skupaj; vsa ropotija

Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.

2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.

3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col.

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.