Franja

āreō -ēre -uī(prim. gr. ἄζα, ἄζη suša, žar, ἄζω sušim, lat. āridus (ārdus), ārdēre, ārdor, āssus, āssāre, āra)

1. suh biti: aret ager, herba V., siccis humus aret arenis, tellus... sucis aret ademptis O.

2. pren. od žeje suh biti, žejen biti, suho grlo imeti, od žeje giniti: Tantalus aret O., fauces arent O. Večinoma kot adj. pt. pr. ārēns -entis

1. suh, usahel: arva, silva, fluvius, rivus, rosae V., arenae H., saxa O., loca Sen. ph., T., campi Ps.-Q.; subst. neutr. pl.: per arentia trahebat... turbam Sen. ph. skozi žgočo peščenino.

2. pren. od žeje suh, gineč, koprneč, žejen: ora O., arenti ore haurire O., arente fauce trahere pocula H., arentibus siti faucibus L., arentibus siti monstrare fontem Sen. tr.; met.: arens sitis O., Sen. tr. žgoča žeja.

arrivo m

1. prihod:
essere in arrivo prihajati; železn.
arrivi prihodi vlakov
nell'albergo sono previsti nuovi arrivi v hotelu pričakujejo nove goste

2. pl. trgov. pošiljka; nove pošiljke blaga:
esporre gli ultimi arrivi postaviti v izložbo novo blago

3. šport cilj; prihod v cilj:
striscione d'arrivo cilj (transparent, ki označuje cilj)
arrivo in gruppo prihod skozi cilj v skupini
arrivo in volata prihod v finišu

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

aus¹ iz; aus Angst/Furcht od strahu; aus Versehen po pomoti; aus dem Fenster skozi okno; aus allen Kräften na vso moč; aus vollem Halse na ves glas; aus dem Kopf na pamet; aus den Augen izpred oči

avtomatičen pridevnik
1. (o napravah) ▸ automata, automatikusSkozi postopek ga vodi avtomatični odzivnik, ki bo na koncu poslal sporočilo SMS o uspešno opravljenem nakupu. ▸ A folyamatot interaktív automata vezényli, amely annak végén SMS-t küld a sikeres vásárlásról.

2. (vnaprej določen) ▸ automata, automatikusZavarovanje bo sklenjeno za 2 leti z možnostjo avtomatičnega podaljšanja. ▸ A biztosítás két évre szól, az automatikus meghosszabbítás lehetőségével.

3. (nezaveden; refleksen) ▸ önkéntelenOdrasle samice imajo avtomatično zaščitno reakcijo zoper pomanjkanje kisika. ▸ A felnőtt nőstényeknél oxigénhiány esetében automatikusan beindul a védelmi reakció.

Bacchānal, star. Bācānal, -ālis, n (Bacchus), nav. v pl. Bacchānālia -ium, n

1. Bakhovo slavje, Bakhov praznik, bakhovo, praznik, ki so ga ženske vsako tretje leto obhajale s skrajno razposajenostjo in razuzdanostjo; senat ga je l. 186 prepovedal: Pl., Ci., S. fr. (z gen. pl. -iorum), reliquias Bacchanalium exsecutus est L.; pren.: pervigilia ac Bacchanalia T. bahkantsko ponočevanje, popivanje skozi noč; pesn.: Bacchanalia vivere Iuv. razuzdano živeti.

2. met. Bakhu posvečen kraj, kraj, kjer se obhaja Bakhov praznik: Pl., omnia Bacchanalia diruere L.

baguette [bagɛt] féminin šiba, tanka palica; musique taktirka; (= baguette de pain) dolga in tanka štruca kruha; pluriel, figuré dolgi sršati, ščetinasti lasje

baguette de chef d'orchestre taktirka
baguette magique, de fée čarodejna palica
baguette de sorcier bajalica, čarodejna palica
baguette à épousseter iztepalnik
comme d'un coup de baguette (magique) naenkrat, kot da bi udaril s čarobno paličico
marcher à la baguette (figuré) dobro, v redu funkcionirati pod strogim režimom
faire marcher, mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga na vrvici imeti
passer par les baguettes iti skozi šibe, biti šiban (kazen)
se tailler une baguette urezati si šibo

baigner [bɛnje] verbe transitif kopati; namakati, namočiti; orositi; oblivati; verbe intransitif namakati se, plavati v čem, biti potopljen (v tekočini); figuré biti prevzet, prežet s čim

se baigner kopati se (na prostem)
baigner son doigt malade dans l'eau chaude pomočiti svoj bolni prst v toplo vodo
aller se baigner iti se kopat, iti na kopanje
les cerises baignent dans l'eau-de-vie češnje se namakajo v žganju
baigner dans son sang ležati v (svoji) krvi, biti ves okrvavljen
se baigner dans le sang napraviti pokol, masaker
la Seine baigne Paris Sena namaka, teče skozi Pariz
la Manche baigne les rivages de la Normandie Rokavski preliv obliva obale Normandije
baigné de larmes, de sueur ves v solzah, v znoju
baigné de soleil kopajoč se v soncu

balbus (onomatop.; prim. gr. βάρβαρος = lat. barbarus, sl. blebetati, brbljati, lat. babulus) jecav, jecljav, bebljav: cum (Demosthenes) ita balbus esset, ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram (ῥ) non posset dicere, perfecit meditando, ut nemo planius esse locutus putaretur Ci., verba balba H. izjecljane, balba senectus H., balba de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati. Adv. balbē jecljaje: balbe significare aliquid Lucr.; pren. nerazumljivo: Varr. ap. Non. — Kot nom. propr. Balbus -ī, m Balb, „Jecljavec“, ime Atijevega, Kornelijevega idr. rodov.

baqueta ženski spol šiba, palica, bič

tratar a (la) baqueta brezobzirno ravnati z
correr baquetas skozi šibe teči (vojaška kazen)

barvast pridevnik
1. (ki je določene barve) ▸ színesUporabili so prašek za pranje belega perila in tekoče sredstvo za barvasto perilo. ▸ A fehér ruhák mosásához mosóport, a színes ruhákéhoz pedig folyékony mosószert használtak.

2. (različnih barv; pisan) ▸ színes, tarkaKo se sonce lesketa skozi barvasto listje, vrt še enkrat resnično vzcveti. ▸ Amikor a napsugarak megcsillannak a színes faleveleken, a kert újra virágba borul.

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

bȉč bìča m, mn. bìčevi
1. bič: pucketati -em; tjerati, terati stoku -em
2. pramen: kosa mu je padala u znojavim -ima
3. ekspr. bič, teror: turski bič
4. zool. biček
5. protjerati koga kroz bičeve pognati koga skozi šibe

blagovna znamka stalna zveza
(o prodajnem izdelku) ▸ márka, márkanév
Ena od nalog embalaže je prav ločevanje blagovne znamke od konkurenčnih izdelkov. ▸ A csomagolás egyik funkciója, hogy megkülönböztesse a márkát a konkurens termékektől.
Skozi športni marketing se namreč najlažje promovira blagovna znamka podjetja. ▸ Egy vállalat márkájának népszerűsítésére a legjobb módszer a sportmarketing.
Osebni računalniki svetovnih blagovnih znamk so danes lahko dostopni. ▸ A világmárkák személyi számítógépei ma már könnyen hozzáférhetők.
Leta 2016 so slovenskega prevoznika pred izgubo obvarovali tako, da so za dobrih osem milijonov evrov odkupili njegovo blagovno znamko. ▸ 2016-ban a szlovén fuvarozót úgy mentették meg a veszteségektől, hogy valamivel több mint 8 millió euróért megvásárolták a márkanevét.

blísniti (-em)

A) perf.

1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

2. ekspr. (šiniti) guizzare:
puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò

bližnjica samostalnik
1. (o krajši poti) ▸ közelítő út, rövidebb út, általútTudi od lovske koče vodi prečna bližnjica do zahodnega grebena. ▸ A vadászházból is vezet egy általút a nyugati hegygerincre.
Jezdil sem po bližnjicah in ju verjetno prehitel za cel dan. ▸ A általutakon lovagoltam végig, ezért egy teljes nappal megelőztem őket.

2. (o aktivnosti) ▸ közelítő út, rövidebb útV vrhunskem športu namreč ni bližnjic, rezultati so odraz trdega dela in seveda razmer. ▸ Az élsportban nincsenek közelítő utak, az eredmények a kemény munkát és a helyzetet tükrözik.
V boju proti stresu žal ni bližnjic pa tudi ne instant rešitev. ▸ A stressz elleni küzdelemben sajnos nincsenek se közelítő utak, se azonnali megoldások.

3. v računalništvu (povezava do datoteke ali mesta) ▸ parancsikonZ dvakratnim klikom na bližnjico odprite priljubljeno mapo in tako nadaljujte iskanje. ▸ A parancsikonra való dupla kattintással megnyitja a kívánt mappát és ezzel folytatja a keresést.

4. v računalništvu (o kombinaciji tipk) ▸ billentyűparancs Bližnjic s tipkami Ctrl, Alt, Shift in njihovih kombinacij smo navajeni. ▸ Megszoktuk a Ctr, Alt, Shift billentyűparancsokat és kombinációikat.
Je tudi prilagodljiv, tako da uporabniki lahko spremenijo temo urejevalnika, bližnjice na tipkovnici in nastavitve. ▸ Emellett testreszabható, így a felhasználók megváltoztathatják a szerkesztő témáját, a billentyűparancsokat és a beállításokat.

blockade¹ [blɔkéid] samostalnik
blokada, zapora
ameriško zaprtost, obstipacija

to raise the blockade ukiniti blokado
to run the blockade izmuzniti se skozi blokado
blockade runner ladja ali človek, ki se izmuzne skozi blokado
paper blockade navidezna blokada

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

boríti se (-ím se) imperf. refl.

1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno

3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco

brechen (brach, hat gebrochen) transitiv

1. lomiti (durchbrechen) zlomiti, prelomiti

2. Technik (zerkleinern) drobiti;

3. (erbrechen) bruhati, izbruhati

4. Papier: prepogniti; Blumen, Obst: trgati, utrgati, Obst: obirati, obrati; Flachs: treti; den Acker: preorati; das Eis: lomiti led, figurativ razbiti led; den Frieden: prekršiti, sein Wort: prelomiti; die Ehe brechen zagrešiti zakonolom

5. intransitiv zlomiti se, lomiti se, prelomiti se; Milch: sesiriti se, Herz: počiti; aus/durch etwas brechen planiti (iz, skozi); brechen mit prenehati z, prekiniti stike z