Franja

Zadetki iskanja

  • stárt šport start

    leteči flying start, running start
    dati znak za stárt to give the signal to start
    iti, priti na stárt šport to appear at the start
    pomagati komu pri stártu v življenje (figurativno) to give someone a start (in life)
  • stečáj bankruptcy; failure; insolvency

    napoved stečája act of bankruptcy, declaration of bankruptcy
    priti pod stečáj to go bankrupt, to fail
    napovedati stečáj to file one's (petition in) bankruptcy
    prijaviti svoj stečáj to declare one's insolvency, to declare oneself insolvent, to become insolvent
  • stečáj faillite ženski spol , banqueroute ženski spol ; (kazniv) banqueroute (ali faillite) frauduleuse ; (ustavitev plačil) cessation ženski spol (ali suspensionf) des paiements

    prijaviti, razglasiti stečaj se déclarer en faillite, déposer son bilan
    priti pod stečaj faire faillite
    odprtje (razglasitev, ustavitev) stečaja ouverture ženski spol (déclaration ženski spol, suspension ženski spol) de (la) faillite
  • stečáj ekon quiebra f ; (kazniv) bancarrota f ; quiebra fraudulenta ; (ustavitev plačil) suspensión f de pagos

    odpreti, začeti stečaj abrir los trámites de la quiebra
    prijaviti, razglasiti stečaj declararse en quiebra
    priti pod stečaj quebrar
    odprtje stečaja apertura f de la tramitación de la quiebra
    razglasitev stečaja declaración f de quiebra
    ustavitev stečaja suspensión f de la quiebra
  • stik1 moški spol (-a …)

    1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

    2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
    stiki množina Kontakte množina
    |
    navezovanje stikov die Fühlungnahme
    ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
    negovanje stikov die Kontaktpflege
    nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
    nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
    pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
    poskus navezave stika der Annäherungsversuch
    prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
    težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
    zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
    zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
    bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
    navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
    ki rad navezuje stike kontaktfreudig
    ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
    odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
    odprt za stike kontaktfähig
    pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
    prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
    priti v stik z in Berührung kommen mit
    spraviti v stik z in Berührung bringen mit
    stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
    vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
    biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
    ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
    v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo
  • stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

    brez stíka z out of touch with
    kratek stík (elektrika) short circuit
    prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
    biti v tesnem stíku z to be in close touch with
    biti v stalnem stíku z to keep in touch with
    izgubiti stík z to lose touch with
    navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
    priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
    navezati stík to establish a connection, to make contact
    imeti stíke z to be in contact with
    stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
    pretrgati stík to break contact, to cut a connection
    pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
    spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
    vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
    ne biti več v stíku z to be out of touch with
    kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?
  • stík (-a) m

    1. contatto:
    stik med žicama contatto tra due fili
    prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

    2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

    3. elektr. contatto; circuito:
    prekiniti stik interrompere il contatto
    kratki stik corto circuito

    4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
    gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
    biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
    biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
    vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

    5. lit.
    polni stik rima
    samoglasniški stik assonanza
    soglasniški stik allitterazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti radarski stik avere un collegamento radar
    biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
    priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
    biti v stiku essere a contatto con
    voj. stik s sovražnikom agganciamento
  • stisk|a ženski spol (-e …) die Not (časovna Terminnot, Zeitnot, denarna Geldnot, smrtna Todesnot, stanovanjska Wohnungsnot, z vodo Wassernot), die Notlage, der Notzustand, die Notsituation; (pomanjkanje) die Knappheit, die Verknappung
    denarna stiska die Geldklemme
    duševna stiska die Seelenqual, Seelenangst
    v stiski in Not
    družina v stiski die Problemfamilie
    klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
    krik v smrtni stiski der Todesschrei
    laž v stiski die Notlüge
    pravica v stiski das Notrecht
    rešitev v stiski die Notlösung
    ki je v stiski (pomanjkanju) [notleidend] Not leidend
    biti v stiski in Not sein, sich in einer Bedrängnis befinden, v časovni: in Druck sein
    biti v denarni stiski in in Geldnot sein
    biti v stiski za in Verlegenheit sein
    (denarni in Geldverlegenheit sein)
    priti v stisko in Bedrängnis/Not geraten
  • stíska distress; need; pinch, scrape; straits pl; emergency; figurativno hot water

    v stíski za denar pogovorno strapped for cash, short of the ready, broke, stony-broke
    denarna stíska straitened circumstances pl
    v hudi stíski with one's back to the wall
    v stíski in an emergency, in a scrape
    biti v stíski to be in need, to be in a tough spot
    ona je v hudi stíski she is in great distress
    je v hudi stíski za denar he is hard pressed for money
    v stíski smo s časom we are pressed for time
    izvleči se iz stíske to get out of a scrape
    spraviti koga v stísko to put someone in a tight spot
    v hudi stíski so (pogovorno) they are hard up (ali in a tight spot); they are in hot water
    čutiti stísko to feel the pinch
    priti v stísko to get into a scrape
    pomagati prijatelju iz stíske (figurativno) to help a lame dog over a stile
    v stíski spoznaš prijatelja a friend in need is a friend indeed
  • stopníca step; stair

    stopníce pl stairs pl, staircase
    po stopnícah navzgor upstairs
    po stopnícah navzdol downstairs
    najvišja stopníca the top stair
    predzadnja zgornja (spodnja) stopníca the top (the bottom) stair but one
    stopníca pri vratih doorstep
    pozor na stopníco! mind the step!
    polžaste stopníce spiral staircase, winding staircase
    predvežne stopníce perron
    tekoče stopníce moving staircase, travolator, travelling staircase; escalator; moving stairway
    vretenaste, zavite stopníce corkscrew staircase
    iti po stopnícah gor to go up (ali to climb, to ascend, to mount) (the) stairs
    priti po stopnícah (dol) to come downstairs
  • strél (-a) m

    1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
    strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
    strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
    strel iz topa cannonata, colpo di cannone
    strel z lokom frecciata
    strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
    strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
    pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

    2. šport. tiro; calcio; cannonata:
    kazenski strel calcio di punizione
    strel v vrata, na gol tiro in porta
    strel z glavo tiro di testa
    strel čez ramo rovesciata
    strel iz kota calcio d'angolo, corner
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strel v prazno colpo a vuoto
    lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
    lov., voj. milostni strel colpo di grazia
    šport. štartni strel segnale di partenza
  • stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

    stréla z jasnega neba a bolt from the blue
    kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
    biti zadet od stréle to be struck by lightning
    kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
    zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
    novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
    stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
    kot stréla hiter quick as lightning
    kot stréla je šinil proč he was off like a shot
    kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
    priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
    gromska strél! well I'll be blowed!
  • stréla (-e) f

    1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
    strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
    hiter kot strela veloce come un fulmine
    priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

    2. pren. uomo malvagio, perfido

    3. inter.
    gromska strela! tuoni e fulmini!
    da bi ga strela! gli venisse un colpo!
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
    min. kamena strela cristallo di rocca
    vet. kopitna strela quarto
  • stróšek expense, cost; expenditure; outlay, outgoings pl

    na stróške at the expense of
    na državne stróške at public expense
    z majhnimi stróški at little cost
    k vragu s stróški! (= naj stane, kar hoče!) blow the expense!
    zvezan s stróški expense(-)
    na moj stróšek at my expense
    drobni stróški sundries pl
    manjši stróški pocket money, minor expenses pl
    potni stróški travelling expenses pl
    proizvodni stróšek prime cost
    režijski stróški overhead expenses, overheads pl
    pravdni stróšek legal costs pl
    sodni stróški court costs pl
    življenjski stróški cost of living
    tekoči stróški current expenses pl
    po odbitju vseh stróškov all expenses paid
    povrnitev stróškov reimbursement
    ne gledam na stróške (figurativno) I don't mind the expense
    kriti stróške to cover (the) expenses
    pokriti stróške (= izravnati se) to break even
    povrniti komu stróške to reimburse someone; to refund someone's expenses
    poravnati stróške to meet (ali pogovorno to stand) the cost
    stróški požró ves dobiček (the) expenses eat up all the profits
    prispevati k stróškom to share the cost
    ne varčevati s stróški not to grudge the expenditure, to spare no expense
    plačati (»nositi«) stróške to pay (ali to cover, to defray) (the) expenses
    biti povezan s stróški to involve expense
    plačati, kriti stróške za koga to defray (ali to cover) someone's expenses
    (o)ceniti stróške to appraise the cost
    (po)kriti svoje stróške (priti na svoj račun) to recover expenses, to break even, (figurativno) to get one's money's worth
    vreči se, zagnati se v stróške to go to great expense
  • stvar2 ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
    nemajhna stvar nichts Geringes
    postranska stvar Nebensache
    prava stvar das Richtige
    pravična stvar die gerechte Sache
    sklenjena stvar eine beschlossene Sache
    zaupna stvar Vertrauenssache
    nanašajoč se na stvar sachbezogen
    jedro stvari der Kern (der Dinge)
    poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
    protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
    stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
    tok stvari der Lauf der Dinge
    to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
    to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
    videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
    stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
    imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
    biti pri stvari bei der Sache sein
    ugotoviti
    kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
    kot stvari stoje wie die Dinge liegen
    k stvari! zur Sache!
    ostati pri stvari bei der Sache bleiben
    pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
    priti do stvari zur Sache kommen
    pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
    stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
    to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
    v stvari sachlich
  • stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

    stvár časti affair of honour
    sporna stvár debatable question, pravo a moot point
    vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
    k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
    vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
    dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
    kočljiva, delikatna stvár a delicate point
    stvár zase another question, a matter apart
    stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
    spadajoč k stvári relevant
    ne spadajoč k stvári irrelevant
    to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
    to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
    v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
    to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
    to je stvár navade that's a matter of habit
    to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
    to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
    to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
    to ni smešna stvár this in no laughing matter
    (to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
    ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
    borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
    brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
    sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
    naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
    to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
    pogovoriti se o stvári to talk the matter over
    ostati pri stvári to stick to the point
    priti s stvárjo na dan to raise a matter
    pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
    preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
    s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
    to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
    kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
    stvári stojé dobro things are going well
    stvár stojí takole this is how the matter stands
    videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
    umreti za dobro stvár to die for a good cause
    vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
    vrniti se k stvári to return to the subject
    vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
    vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth
  • stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

    stvar okusa cuestión f de gusto
    stvar vesti caso m de conciencia
    osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
    postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
    kazenska stvar asunto criminal
    sporna stvar asunto en litigio
    zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
    važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
    k stvari! ¡vamos al caso!
    lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
    vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
    boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
    denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
    to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
    to je stvar zase eso es cosa aparte
    stvar je odločena es cosa decidida
    stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
    to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
    to ni smešna stvar no es cosa de reír
    stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
    to ni moja stvar eso no es asunto mío
    to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
    stvar ni taka no hay tal cosa
    stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
    to ne spada k stvari eso no hace el caso
    biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
    to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
    stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
    to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
    stvar napreduje la cosa marcha
    stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
    priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
    pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
    razumeti svojo stvar conocer su oficio
    hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • svet1 [é] moški spol (-a; -ovi)

    1. (kozmos) die Welt
    svetovi množina Welten množina

    2.
    ta svet diese Welt; das Diesseits
    oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
    zgornji svet die Oberwelt
    spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
    slika/podoba sveta das Weltbild
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
    pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
    drevo sveta mitologija der Weltenbaum
    zapustiti svet aus der Welt gehen

    3. naš planet: die Welt
    Novi svet Neue Welt
    Stari svet die Alte Welt
    pradavni svet Urwelt
    vzhodni svet der Orient, das Morgenland
    zahodni svet der Okzident, das Abendland
    tretji svet die dritte Welt
    ves svet die ganze Welt
    po vsem svetu in der ganzen Welt
    prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
    … sveta Welt-
    (atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
    pol sveta die halbe Welt

    4. (svetovne razmere) die Welt
    … sveta Welt-
    (izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
    |
    tek sveta der Lauf der Dinge
    ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
    ki pozna svet in življenje weltkundig
    ki pretresa svet welterschütternd
    ki spreminja svet weltverändernd
    gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
    od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
    nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
    videti dosti sveta weit herumkommen
    zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
    odprt k svetu/za svet weltoffen
    na svet auf die Welt
    na svetu auf/in der Welt
    na tem svetu dahier, in dieser Welt
    priti na svet auf die Welt kommen
    na onem/drugem svetu im Jenseits
    najboljši na svetu der weltbeste
    to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
    tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
    za nič na svetu um nichts in der Welt
    za vse na svetu um alles in der Welt
    o svetu von der Welt, über die Welt
    predstava o svetu das Weltbild
    od tega sveta von dieser Welt
    odmaknjen od sveta weltabgeschieden
    odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
    okoli sveta (rund) um die Welt
    potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
    po svetu durch die Welt
    po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
    razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
    pred svetom vor der Welt
    pred vsem svetom vor aller Welt
    beg pred svetom die Weltflucht
    zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
    s sveta aus der Welt
    spraviti s sveta aus der Welt schaffen
    sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
    usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
    živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
    za svet für die Welt, um die Welt
    za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
    pomemben za ves svet weltbewegend
    za nič na svetu für kein Geld dieser Welt
  • svet3 [é] moški spol (-a, ni množine)

    1. (ljudje) Leute množina
    priti med svet unter die Leute kommen

    2. (krogi) die -welt (finančni Finanzwelt, filmski Filmwelt, glasbeni Musikwelt, gledališki Theaterwelt, moški Männerwelt, poslovni Geschäftswelt, strokovni Fachwelt, znanstveni Gelehrtenwelt, športa Sportwelt, zločina Verbrecherwelt, ženski Damenwelt, Frauenwelt)

    3. (celokupnost) die Welt (blagovni Warenwelt, dela Arbeitswelt, ptičji Vogelwelt, živi Lebewelt, življenja Lebenswelt)
    rastlinski svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich
    živalski svet die Tierwelt, das Tierreich

    4. (duhovna vsebina) die Welt (čudežni Wunderwelt, čustveni Gefühlswelt, čutni Sinnenwelt, doživljajski Erlebniswelt, fantazijski/domišljijski Phantasiewelt, Scheinwelt, izkustveni Erfahrungswelt, miselni Gedankenwelt, Ideenwelt, Geisteswelt, mitološki Sagenwelt, nadčutni Überwelt, notranji Innenwelt, otroški Kinderwelt, predstavni Vorstellungswelt, sanjski Traumwelt, zgornji Oberwelt, zunanji Außenwelt, mode Modewelt, pojavov Erscheinungswelt, pravljic Fabelwelt, Märchenwelt, reči Dingwelt)

    5.
    svet bogov die Götterwelt
    svet duhov die Geisterwelt