Xenitānus 3 Tujski; kot mestni priimek: Quiza Xenitana Plin. Tujska Kviza (v Tingijski Mavretaniji (Mauretania Tingitana)).
Opomba: V novejših izdajah najdemo Quiza Cenitana.
Zadetki iskanja
- zakon|ec [ó] moški spol (-ca …) der Ehegatte
zakonca dvojina das Ehepaar
uboj/umor zakona der Gattenmord
skupni priimek zakoncev der Ehename - zapostáviti (-im) | zapostávljati (-am) perf., imperf.
1. trascurare:
zapostavljati otroke trascurare i figli
2. posporre:
pri navajanju imena priimek zapostavljamo nell'indicare il nome, il cognome si pospone - ἀγε-λείη, ἡ (ἄγω, λεία) ep. darovalka plena, pleniteljica (Atenin priimek); drugi izvajajo besedo od ἄγω in λεώς: voditeljica vojske.
- Αἰαίη, ἡ priimek Kirke; νῆσος njeno bivališče.
- Ἀμφι-κτύονες, οἱ zaveza dvanajstih držav za skupno obhajanje svečanosti na čast Apolonu in Demetri. – Ἀμφικτυονίς, ίδος, ἡ priimek Demetre, ki so jo častili v Anteli.
- ἀργι-κέραυνος 2 (ἀργής) ki meče svetle strele, strele vihteč; priimek Zevsov.
- Ἀχαιίη, ἡ (ἄχος) Demetrin priimek (otožna).
- βάτ(τ)αλος, ὁ slabič, slabotnež, mehkužnež (Demostenov priimek).
- γαιήοχος 2, dor. γαιάοχος 1. (γαῖα, ἔχειν) ki zemljo drži ali nosi, zemljenosec, ki zemljo premika, Pozejdonov priimek. 2. (γαῖα, ϝόχος) ki zemljo ščiti, brani; branitelj (zaščitnik) zemlje Ἄρτεμις.
- Γερήνιος, ὁ Nestorjev priimek, po mesenskem mestu ἡ Γερηνία.
- Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.
- δι-άκτορος, ὁ (διά, ἄγω) ep. spremljevalec, sel (Hermejev priimek).
- δι-θύραμβος, ὁ 1. Dionizov priimek. 2. ditiramb, vznesen slavospev na čast Dionizu; umetniško obliko mu je dal Arion.
- Δίκτυ(ν)να, ἡ (δίκτυον) priimek Artemide, boginje lova.
- ἐννοσί-γαιος, ου, ὁ ep. ki zemljo stresa, zemljo tresoč, Pozejdonov priimek.
- ἐνῡάλιος, ὁ bojevit, Aresov priimek; subst. ὁ Ἐνυάλιος; τὸ Ἐνυάλιον Enialijevo svetišče.
- ἐπι-καλέω 1. act. in pass. a) pri-, (po)kličem θεόν, τινί proti komu, zovem, vabim; b) nazivljem, imenujem, dajem komu priimek; pass. imenujem se, zovem se; c) očitam komu kaj, dolžim koga česa τί τινι; z inf. τὰ ἐπικαλεύμενα χρήματα zakladi, radi katerih se kdo obdolžuje, τὰ ἐπικαλούμενα obdolžitve, očitki. 2. med. a) kličem k sebi, kličem na pomoč, σύμμαχον za zaveznika; b) kličem, izzivam (na boj), pozivam pred sebe (o eforih); c) pritožujem se, apelujem na, sklicujem se, pozivam se na koga τὸν δῆμον ἀπὸ τῶν δικαστῶν.
- ἐπίκλησις, εως, ion. ιος, ἡ (ἐπι-καλέω) 1. pridevek, priimek, ime; acc. ἐπίκλησιν s priimkom, po imenu, kakor ga ljudje imenujejo. 2. nazivanje, obrekovanje, αἰσχίστη ἐπίκλησις največja sramota. 3. klicanje, pozivljanje.
- ἐπ-ονομάζω 1. nazivam, imenujem po čem, dajem komu ime (priimek), τινί τι, πατρόθεν po očetu. 2. zraven imenujem, pokličem, izrekam čigavo ime τὸ ὄνομά τινος.