-
δαιμονάω (δαίμων) sem besen, obseden, muči me prazen strah.
-
δέος, δέους, ep. δείους, τό 1. strah, bojazen, skrb; τινός pred kom ali čim; ὑπὸ δείους od strahu; δέος ἴσχετε μηδέν ne dajte se preplašiti; τεθνάναι τῷ δέει τινά umirati od strahu pred; ἀδεὲς δέος δεδιέναι delati si prazen strah; δέος ἐστὶ μή (tudi inf.) bati se je, da. 2. vzrok strahu, nevarnost; ἐπεὶ οὔ τοι ἔπι δέος ker se ti ni nikogar bati.
-
διά-κενος 2 v sredi prazen; τὸ διάκενον prazen prostor (v sredini), praznina, nezastražen prostor.
-
δια-λείπω 1. trans. pustim prazen prostor vmes, pustim, da preteče čas, διελέλειπτο bil je prazen prostor vmes, οὐ πολὺν χρόνον (πολὺ) διαλιπών črez malo (nekaj) časa; s pt. (od)neham, jenjam NT, οὐ διέλιπε καταφιλοῦσα ni nehala poljubovati. 2. intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem ἀπό τινος; διαλιπὼν συχνόν precej narazen, πίτυες διαλείπουσαι v presledkih (narazen) stoječe smreke, τὸ διαλεῖπον prazen prostor, presledek; διαλιπόντων ἐτῶν τριῶν po treh letih.
-
ἐτώσιος 2 (ἐτός) ep. brezuspešen, ničev, prazen, brezkoristen, nepotreben, zastonj.
-
ἠλέ-ματος 2 (ἠλεός, μέμαα) prazen, ničev, nespameten.
-
ἠλίθιος 2 (ἠλεός) 1. nespameten, neumen, bedast. 2. prazen, ničev.
-
κενε-αυχής 2 (αὐχέω) ep. prazen, ničemuren bahač, širokoustnež.
-
κενός 3, ep. ion. κεινός, ep. κενεός [Et. pri Hom. κενεός (iz κενεϝός), idevr. k'en-. – comp. at. κενότερος]. 1. a) prazen, votel, τὸ κενόν prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, τινός oropan česa, λέαινα zapuščena, ἥκεις γὰρ οὐ κενή ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, κενεὸς νέομαι vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; εἰς κενόν zaman, zastonj, brez koristi, διὰ κενῆς zastonj, brez vzroka.
-
κενο-τάφιον, τό (τάφος) prazen grob (brez mrliča), častni grob ali spomenik.
-
κενόω (κενός) [fut. ion. κεινώσω] 1. act. a) izpraznjujem, (o)pustošim, oropam česa; b) uničujem καύχημα NT; c) zapuščam λόχμην. 2. pass. izpraznjujem se, izmiram, pomiram; NT sem, postanem prazen πίστις.
-
κοῦφος 3 1. a) lahek πούς, ne težeč, ἐσθῆτες, ὅπλα, ne obtežen, lahko oborožen; b) hiter, uren, okreten πρὸς τὸν δρόμον; c) lahkomiseln, nestanoviten ἀφροσύνη. 2. majhen, neznaten, prazen σκιά, ničev ἐλπίς, miren, rahel πνεύματα. – adv. κούφως lahko, ἐσκευασμένος lahko oborožen, φέρω κούφως συμφοράς; comp. κουφότερον lažjega srca.
-
κωφός 3 (gl. κηφήν) 1. top, topoglav, skrhan, slab βέλος, nem, tih, zamolklo bobneč κῦμα, neobčutljiv γαῖα. 2. a) nem, gluh, gluhonem NT; b) neumen, neveden; c) prazen, ničev, pozabljen ἔπη.
-
μάταιος 3 in 2 [Et. slov. ma-miti, gršk. μεταμώνιος ničev] 1. prazen, ničev(en); zastonj, zaman, brezuspešen, brez veljave, brez vzroka. 2. a) ničemuren, lahkomiseln, nespameten, nepremišljen, bedast, neumen; b) neresničen; grešen, brezbožen; c) predrzen, razuzdan. – adv. ματαίως brez vzroka (razloga).
-
ματίη, ἡ (ματάω) nespamet, neumnost, prazen trud, ἡμετέρῃ ματίῃ po naši krivdi.
-
μέλεος 3 in 2 [Et. iz μέλεσος] ep. ion. 1. brezuspešen, zaman, prazen, ničeven. 2. brezskrben, nespameten, neumen. 3. nesrečen, beden, reven, siromašen, τινός v čem.
-
μετ-αμώνιος 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen, μεταμώνια τίθημι ovrem, preprečim, βάζω govorim neumnosti, čenčam, kvasim.
-
μηδ-είς, μηδε-μία μηδ-έν (iz μηδὲ εἷς) niti eden, nobeden, nikdo, nihče, nič; adv. μηδέν v ničemer, v nobenem oziru, nikakor ne; μηδεμιῇ μηχανῇ na noben način, nikakor ne, τὸ μηδέν nič, prazen, ničev, puhel, τὸ μηδὲν ἐξεῖπον nič dobrega nisem povedal, μηδὲν εἰπεῖν (λέγειν) toliko kot nič (= nič važnega) povedati.
-
νη-κερδής 2 (κέρδος) ep. brezkoristen, brezploden, prazen.
-
σαθρός 3 1. trohnel, trhel, počen. 2. pren. a) razpadljiv, minljiv, slab(oten), bolan; b) prazen, puhel, ničev; c) σαθρόν τι slabost, boječa (malodušna) misel.