Franja

déhanchement [deɑ̃šmɑ̃] masculin zibanje v bokih pri hoji

déhancher, se [deɑ̃še] zibati se v bokih pri hoji, prenesti težo telesa na en bok

delegate¹ [déligit] samostalnik
odposlanec, -nka, pooblaščenec, -nka, delegat(ka)
ameriško zastopnik, ki sme sodelovati pri debati, ne pa pri glasovanju

House of Delegates zakonodajni zbor federalnih držav Virginije, Zahodne Virginije in Marylanda

délié, e [delje] adjectif tanek; vitek; zvonek (glas); subtilen, bistroumen; razvezan, odvezan; spreten; masculin tanka črta pri črkah; musique spretnost s prsti

esprit masculin délié bistra glava
avoir la langue bien déliée imeti dobro namazan jezik

dèlija m (t. deli)
1. vojak turške konjenice
2. telesni stražar, gardist pri visokih turških funkcionarjih
3. junak

délivrer [-livre] verbe transitif osvoboditi (de iz, od), izpustiti; odrešiti; izročiti, izstaviti, izdati (vozovnico); podeliti patent; médecine pomagati pri porodu (une femme ženski)

se délivrer osvoboditi se, oprostiti se; médecine (po)roditi, prestati porod
délivrer des prisonniers osvoboditi ujetnike
délivrer quelqu'un de la misère, d'un gros souci rešiti koga bede, velike skrbi
délivrer un certificat, un reçu izdati spričevalo, potrdilo o prejemu

dēmentiō -īre (dēmēns) ne biti pri pameti, iz uma biti, brezumen biti, blazneti, besneti: Ap., Lact., M., errat saepe animus: dementit enim deliraque fatur Lucr.

dental moški spol ročica pri plugu

dêra ž (nj. Dörre) dijal. nadničarski rad pri kojemu se radnik hrani o svome trošku: hoditi na -o, v -o delati

dērepente, adv. (dē in repente) kar na mah, kar pri priči, kar nenadoma, kar naenkrat: Enn. ap. Non., Pl., Ter., Ca., L., T., Suet. idr.

descente [dɛsɑ̃t] féminin sestop; padanje, padec; vožnja ali hoja navzdol; spuščanje navzdol; izkrcanje; aéronautique pristanek, odskok (s padalom); (smučanje) smuk, spust; sovražen vpad; familier, médecine kila; aéronautique sestrelitev; ograja pri stopnicah; minéralogie, mines padajoč rov

à la descente pri iz-, sestopu (d'autobus iz avtobusa)
descente d'air froid vdor mrzlega zraka
descente d'armée vdor (sovražne) vojske
descente de croix (religion) snemanje s križa
descente de justice, de police policijska hišna preiskava, racija
descente de lit, de bain predposteljnik, rogoznica pri banji
descente sur les lieux (juridique) krajevni ogled, ogled na kraju
descente à pic oster spust (pri smučanju)
descente en piqué (aéronautique) strmoglavi spust z letalom, pikiranje
descente planée spustni polet
parcours masculin en descente vožnja navzdol
tuyau masculin de descente odvodna cev
avoir une bonne descente (figuré, populaire) mnogo pojesti in popiti
faire une descente en parachute odskočiti s padalom
faire la descente d'une rivière en canoë peljati se s kanujem po reki navzdol
faire une descente chez quelqu'un napraviti hišno preiskavo pri kom
il y a eu une descente de police dans cet hôtel policija je izvedla preiskavo v tem hotelu

dēsum -esse -fuī -futūrus

1. ne biti, primanjkovati, manjkati: Ter., Lucr., deest animus Ci., si forte desit pecunia Ci., condimenta defuerunt Ci., omnia deerant, quae … C., quod non desit habens H. ki ima vsega v obilju, non defuit quod responderetur; deerat qui daret responsum L., ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. (gl. opombo), non desunt, qui … Plin., Q., nec deerant, qui … Cu. in bilo je tudi takih, ki … , desunt arma Cu., aliquando superest sanguis, aliquando deest Sen. ph.; z dat.: Pl., deest pecunia testibus Ci., neque poëtae tempori meo defuerunt Ci., pedestrīs sibi copias non defuturas Ci., tibi … nullum a me (z moje strani) … pietatis officium defuit Ci., hoc unum ad pristinam fortunam Caesari defuit C., quis mortalium … tolerare potest illis divitias superare, … nobis rem familiarem etiam ad (za) necessaria deesse S., neu desint epulis rosae H., deesse sibi in sumptum ad necessarios usus Sen. ph.; z in in abl.: ut neque in Antonio deesset hic ornatus orationis, neque in Crasso redundaret Ci.; redk. z inf.: tum tibi non desit faciem componere pugnae Tib., mihi non desunt turpes pendere corollae Pr., hoc adhuc defuerat tibi lugere vivos Sen. ph. tega ti je bilo še manjkalo (treba), da si moral žive obžalovati, nec deerat egentissimus quisque … prodere ultro dites dominos T., nec cernere deerat lumina Sil. in bilo je videti; id (hoc) deest z ut = tega še manjka, da … : id enim deerat, ut templa reciperent, quas … Sen. rh., hoc prorsus fabulis deerat, ut … Sen. rh., hoc defuit unum Fabricio, patriam ut rhombi memoraret et annos Iuv.; kot v. impediendi s quominus: T., duas sibi res, quominus in vulgus et in foro diceret, defuisse (= se impedivisse) Ci.; za nikalnico s quin: Suet., si tibi ipsi nihil deest, … quin scias Ci.

2. occ.
a) hote ne biti pri čem, česa ne udeležiti (udeleževati) se, pri čem ne sodelovati, čemu ne prisostvovati: d. bello, convivio Ci.
b) komu ne biti pri roki (na roko), ne pomoči (pomagati), v pomoč ne biti, pomoč odreči (odrekati), koga na cedilu pustiti (puščati), kaj opustiti (opuščati), zapustiti (zapuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati); abs.: nos consules desumus Ci. naju konzulov ni, non deerat in causis Ci., ego vero non deero Cu. jaz pa bom na svojem mestu; z dat.: non deest rei publicae auctoritas huius ordinis Ci., nullo loco deesse alicui C. povsod streči, non mihi auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., sibi deesse Ci. sam sebe zanemarjati, škodovati si, ne tibi desis Cl., tako tudi: neque enim … desum mihi ali haud mihi deero (beri dērō) H.; d. officio et dignitati meae Ci. ep., non d. negotio ali rei C., communi saluti nulla in re d. C., Timotheo de fama dimicanti d. N., Verginio … succlamabat multitudo, nec illius dolori nec suae libertati se defuturos L., d. tempori L. ali occasioni temporis C. pustiti, da preteče; non deesse s quominus ali quin: nec defuit Polycletus, quominus … incederet T. ni zamudil, deesse mihi nolui, quin te admonerem Ci. ničesar nisem hotel zamuditi, da bi te ne opomnil, se nullo loco nec tempore defuisse, quin … tenderet L.; poklas. z inf.: Sil., nec deerat ipse lacrimis misericordiam elicere T. ali nec deerat ipse vim principis complecti T. storil je vse, da bi …

Opomba: Pesn. kontr. dēst (= deest) V., dērunt, dērant idr. (= deerunt, deerant) O., dēro (= deero) H. Pf. dēfuĕrunt O. Star. cj. pf. dēsiet Ca. Inf. fut. dēfŏre (= dēfutūrum esse) Ci., L.; cj. impf. dēfŏret (= deesset) Paulin. ap. Aug., Ambr., dēfŏrent Ambr.

dèšnjāk -áka m
1. desničar, kdor pri delu uporablja predvsem desnico
2. desno vprežen konj, vol

déviationnisme [-sjɔnism] masculin odklon od doktrine pri članih kake politične stranke, deviacionizem

diaule [djol] féminin, musique dvojna piščal pri starih Grkih; napev, igran s tem instrumentom

dicht

1. Nebel, Gewebe, Haar, Verkehr: gost

2. (gut schließend) zatesnjen, tesen, (Wasserdicht) neprepusten za vodo, (Luftdicht) nepredušen, Relais: zatesnjen, Wald: gosto zaraščen, Regen: močan

3. figurativ pri pravi (pameti)

4. dicht bei, dabei, daneben, unterhalb usw.: tik (ob, pod), takoj (ob, pod)

Dienstbarkeit, die, (-, -en)

1. Recht služnost, eine Dienstbarkeit bestellen ustanoviti služnost

2. von Haustieren: uporabnost za pomoč pri delu

digress [daigrés] neprehodni glagol
zaiti, vstran kreniti; oddaljiti se, ne ostati pri stvari, skreniti

digressive [daigrésiv] pridevnik (digressively prislov)
ki krene vstran; ki ne ostane pri stvari

dìjāk -áka m (ngr. diakos) zgod.
1. v srednjem veku dvorni pisar pri jugoslovanskih domačih fevdalcih
2. nekdaj dijak samostanske šole, šolan človek