Franja

Zadetki iskanja

  • seek * [si:k] prehodni glagol
    iskati, poiskati; (po)skušati, skukati doseči, prizadevati si, težiti
    arhaično obrniti se (to do, na)
    neprehodni glagol
    iskati (for s.th. kaj)

    seek (out)! lov išči! (klic psu)
    to seek s.o.'s advice (aid) iskati pri kom nasveta (pomoči)
    to seek one's bed leči, iti v posteljo
    to seek (a lady) in marriage prositi za roko, zasnubiti
    to seek to help the neighbour skušati pomagati svojemu bližnjemu
    to seek fame iskati (stremeti za) slavo
    to seek a situation iskati službo
    he seek s my life figurativno on mi streže po življenju
    to seek s.th. of s.o. izprositi kaj od koga
    to be to seek arhaično manjkati, ne biti na razpolago
    he is to seek in intelligence arhaično manjka mu inteligence
  • sēmita -ae, f (iz *sē (= sēd) in *mita (iz meāre) = „v stran idoča“; prim. trāmes) stranska pot, stranski pot, stranpot, stranpotica, pot, pešpot, steza, hodnik: PL., ENN., VARR., PR., SEN. PH., MART., SUET. idr., rara V., proclivis, angusta et ardua L., perangusta CU., angustis simis semitis CI., omnibus viis semitisque C.; preg.: de via in semitam degredi PL., qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam ENN. AP. CI. (o ljudeh, ki hočejo drugim svetovati, (sami) sebi pa ne znajo pomagati); metaf.: arteriae, id est spiritus semitae PLIN., spumea ... semita fugientis clavi VAL. FL., Phrixi STAT., humida Iridis CL. ali velox Lunae pigraque Saturni CL.; pren.: nunc pol in re rectam redii semitam PL. pogodil (zadel, našel) sem pravo pot, pecuniam, quae viā visa est exire ab isto, eandem semitā revertisse CI., fallentis semita vitae H., illius (sc. Aesopi) porro ego semitā feci viam PH. njegovo ozko stezo sem razširil v široko pot = razširil sem njegovo snov, semita certe tranquillae per virtutem patet unica vitae IUV., feratur eloquentia non semitis, sed campis Q., novum ad victoriam iter sanguinis sui semita aperire FL.
  • serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

    se serrer stisniti se (contre k)
    serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
    serrer dans strpati v
    serrer le frein pritegniti zavoro
    serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
    serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
    serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
    serrer les rangs strniti vrste
    serrer les poings stisniti pesti
    serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
    serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
    serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
    les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
    serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
    serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
    serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
    serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
    serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
    se serrer les coudes pomagati si medsebojno
    se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas
  • servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

    se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
    servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
    servir à boire naliti (pijačo)
    (religion) servir la messe ministrirati
    servir le potage prinesti juho na mizo
    servir une machine streči stroju
    servir sa patrie služiti domovini
    servir à table streči pri mizi
    servir de père biti za očeta
    servir de prétexte biti za pretvezo
    servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
    servir une cause posvetiti se neki stvari
    cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
    vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
    Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
    il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
    la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
    le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
    cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
    cela peut encore servir to lahko še prav pride
    il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
    on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
    cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
    à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
    à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
    à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
    je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
    mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
    cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
    (familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe
  • set*3 [set]

    1. prehodni glagol
    postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
    naščuvati (at s.o. proti komu)
    razpisati (nagrado) (on na)
    stisniti (zobe)
    gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
    sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

    2. neprehodni glagol
    zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
    ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
    gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
    lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

    to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
    to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
    to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
    to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
    to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
    to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
    to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
    this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
    to set bounds to s.th. omejiti kaj
    to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
    this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
    to set chairs for everybody namestiti stole za vse
    his character has set njegov značaj je dozorel
    to set the clock (the watch) naravnati uro
    to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
    to set at defiance izzvati, kljubovati
    to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
    to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
    to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
    to set an end to s.th. napraviti konec čemu
    to set an engine going spraviti stroj v pogon
    to set an example dati zgled
    to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
    to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
    how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
    to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
    to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
    to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
    to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
    to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
    to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
    to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
    to set foot on s.th. stopiti na kaj
    to set free (at liberty) izpustiti na prostost
    to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
    to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
    to set a hen posaditi kokoš na jajca
    to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
    to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
    to set one's hand to a task lotiti se naloge
    I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
    to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
    to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
    the jelly has (is) set želé se je strdil
    to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
    to set a company laughing spraviti družbo v smeh
    to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
    to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
    to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
    to set one's mind on obrniti svoje misli na
    to set to music uglasbiti
    my muscle sets mišica se mi napne
    to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
    to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
    public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
    to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
    to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
    to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
    to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
    to set the police after s.o. poslati policijo za kom
    to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
    to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
    to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
    to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
    to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
    to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
    to set s.o. right popraviti, korigirati koga
    to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
    to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
    to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
    to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
    to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
    to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
    to set seed posejati seme
    to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
    to set spies on s.o. vohuniti za kom
    to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
    to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
    his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
    to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
    to set the table pogrniti mizo
    to set a task dati, naložiti nalogo
    to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
    to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
    to set s.o. thinking dati komu misliti
    to set a trap nastaviti past (zanko)
    to set at variance spreti, razdvojiti
    to set veils razpeti jadra
    to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
    to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
    to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
    to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
    to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
    to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
    to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
    it sets him well dobro mu pristaja
    the weather has set fair vreme je postalo lepo
    to set s.o. to work spraviti koga k delu
    to set o.s. to work lotiti se dela
  • shift1 [šift] samostalnik
    premik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila
    zgodovina ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovor

    for shift za silo
    shift of crop agronomija kolobarjenje
    shift work delo v izmenah
    night shift nočni posad
    vowel shift samoglasniški premik
    to be driven (to be brought) to one's last shift figurativno nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imeti
    he is full of shifts and devices figurativno on si zna na vse načine pomagati
    to make shift znati si pomagati, znajti se
    I must make shift to pay him tomorrow moram najti kak izhod in mu plačati jutri
    I must make shift without it moram si pomagati brez tega
    to be reduced to mean shifts biti prisiljen zateči se k nepoštenim sredstvom
  • shove1 [šʌv] samostalnik
    sunek, porinek, porivanje, potiskanje; lesnata sredina stebla lanu

    to give s.o. a shove (off) poriniti koga z mesta; pomagati komu, da pride v zagon
  • sien, ne [sjɛ̃, ɛn] pronom njegov; njen; svoj

    les siens njegovi (njeni) svojci
    faire sien osvojiti si, napraviti za svoje
    faire des siennes (familier) počenjati neumnosti
    y mettre du sien doprinesti svoj delež, pomagati zraven; dodati kaj (v pripovedovanju)
  • solliēvo m olajšanje; tolažba:
    dare, porgere, portare sollievo lajšati, pomagati
    essere di sollievo biti v pomoč, v tolažbo
    tirare un sospiro di sollievo oddahniti si od česa
  • sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

    (verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
    je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
    sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
    sortir du bal prihajati s plesa
    sortir des bornes prekoračiti meje
    sortir de la cadence priti iz takta
    sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
    sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
    sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
    sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
    il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
    sortir du lit vstati iz postelje
    sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
    sortir de maladie pravkar ozdraveti
    sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
    sortir de l'ordinaire biti neobičajen
    la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
    sortir du port izpluti iz pristanišča
    sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
    sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
    sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
    sortir de la vie umreti
    ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
    cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
    j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
    les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
    la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
    au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
    la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
    il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
    ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
    cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
    (familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
    merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
    (verbe transitif):

    sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
    sortez la poitrine! prsi ven!
    sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
    ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
    sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
    sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
    (populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
    sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
    cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
    il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
    se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si
  • sovvenire*

    A) v. tr. (pres. sovvēngo) knjižno
    sovvenire qcn. di komu pomagati s čim

    B) v. intr.
    sovvenire a pomagati, priskočiti komu na pomoč

    C) ➞ sovvenirsi v. rifl. (pres. mi sovvēngo) spomniti, spominjati se
  • spēcie

    A) f invar.

    1. knjižno podoba, videz:
    sotto specie di v podobi; s pretvezo:
    sotto specie di uomo v človeški podobi
    sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

    2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
    merce di tutte le specie blago vseh vrst
    la specie umana človeški rod

    3.
    fare specie začuditi

    4.
    una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
    portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

    5.
    in specie posebno, predvsem

    B) avv. posebno, predvsem
  • spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

    to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
    spremeníti barvo to change colour
    spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
    prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
    spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
    spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
    se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
    s tem se položaj spremeni that changes the case
    časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
    vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
    spremeníti zakon to revise an act
  • spréten habile, adroit; leste, agile, souple

    spretno znati si pomagati se tirer d'affaire habilement (ali adroitement)
  • Sprung, der, (-/e/s, Sprünge)

    1. skok; poskok; Physik preskok; über: preskok (česa); von Haustieren: zaskok

    2. Jagd von Rehen: tropič, družina

    3. bei Hasen: zadnja noga

    4. von Stoffen: skrčenje

    5. ([Riß] Riss) razpoka, poč; einen Sprung machen poskočiti, über: preskočiti (kaj); keine großen Sprünge machen können figurativ ne moči si dosti privoščiti; figurativ einen Sprung in der Schüssel haben ne imeti vseh kokoši v kurniku;
    auf: auf einen Sprung kommen priti na skok, skočiti (na obisk); auf dem Sprung sein ravno odhajati; immer auf dem Sprung sein vedno hiteti; auf dem Sprung sitzen biti pripravljen za odhod; auf die Sprünge helfen jemandem pomagati komu na noge; auf die Sprünge kommen jemandem spregledati koga
  • start1 [sta:t] samostalnik
    start, odhod
    aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
    šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

    at the start v začetku, skraja, sprva
    by fits and starts v presledkih
    from the start od samega začetka
    from start to finish od začetka do konca
    start of fancy figurativno muha, domislek
    false start šport, figurativno napačen start
    fiying start leteči start
    a good start in life dober začetek v življenju
    a rum start pogovorno veliko presenečenje
    to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
    to awake with a start planiti iz spanja
    to give the start dati znak za start
    to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
    to give s.o. a start prestrašiti koga
    I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
    I gave the wheel a start pognal sem kolo
    to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
    to make a start začeti
    to make a new start in life začeti novo življenje
    to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)
  • stárt šport start

    leteči flying start, running start
    dati znak za stárt to give the signal to start
    iti, priti na stárt šport to appear at the start
    pomagati komu pri stártu v življenje (figurativno) to give someone a start (in life)
  • stati1 (stojim) stehen (nasproti gegenüberstehen, okoli herumstehen, umstehen, pod unterstehen, skupaj zusammenstehen, zraven dabeistehen), dastehen
    mirno/nepremično stati stillstehen
    stati in pasti z stehen und fallen mit
    stati kot okamenel wie angewurzelt dastehen
    stati kot štor wie ein Stock dastehen
    stati križem rok tatenlos zusehen
    stati na stehen auf, aufstehen
    stati na glavi auf dem Kopf stehen, [kopfstehen] Kopf stehen
    stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen
    stati na stališču auf dem Standpunkt/Gesichtspunkt stehen
    stati na straži Posten stehen, Wache halten/stehen, schieben
    stati ob cesti ipd: stehen an, v vrsti: (die Straße) säumen
    stati ob strani beiseitestehen, komu (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, mit Rat und Tat beistehen
    stati v ospredju im Vordergrund stehen
    stati v pozoru strammstehen
    stati v špalirju Spalier stehen
    stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
    stati zravnano [geradestehen] gerade stehen, strammstehen
    trdno stati fest stehen, figurativno nicht wanken und nicht weichen
    ki stoji postrani schrägstehend
    ki stojijo okoli umstehend
    figurativno lasje (mu) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm) zu Berge
  • Steigbügelhalter, der, jemandes Steigbügelhalter sein figurativ pomagati (komu) v sedlo
  • Stein, der, (-/e/s, -e) kamen; bei Spielen: figura, domina itd.; (Baustein) zidak, gradbeni element; beim Obst: koščica; von Stein kamnit; zu Stein werden okameneti; der Stein des Anstoßes kamen spotike; der Stein der Weisen kamen modrosti/modrijanov; jemandem Steine in den Weg legen metati polena pod noge; jemandem Steine aus dem Weg räumen pomagati (komu); über Stock und Stein čez drn in strn; Stein und Bein schwören prisegati na vse mile viže; es friert Stein und Bein mraz gre do kosti; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu; jemandem fällt ein Stein vom Herzen (komu) se odvali kamen od srca; dabei fällt dir kein Stein aus der Krone ne bo ti padla krona z glave; einen Stein im Brett haben bei jemandem biti posebno drag (komu), biti posebno priljubljen pri (kom); den Stein ins Rollen bringen sprožiti (zadevo); weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte jokati, da bi se kamen omečil