Franja

mousy [máusi] pridevnik
mišji, mišje siv, poln miši, tih kot miš

mrȁvnat -a -o poln mravelj: -a zemlja

muscidus 3 (mūscus) poln mahu, mahovit, mahovnat, mahast, poraščen z mahom: pumices Sid.

mūscōsus 3 (mūscus) poln mahu, mahovit, mahovnat, mahast, poraščen z mahom: prata Varr., fontes V., lapis Cat., ἀποδυτηρίῳ nihil alsius, nihil muscosius Ci. ep. idr.

mustulentus 3 (mustum) poln mošta, bogat z moštom: ita mustulentus aestus nares attigit Pl. ap. Non., cum mustulentus autumnus maturum colorem adflaverit Ap., post mustulentas autumni delicias Ap.

mùšičav -a -o
1. poln mušic: -o vino
2. muhast: biti svojeglav i mušičav; -ōst ž muhavost

narrow-minded [nǽroumáindid] pridevnik
ozkosrčen, duševno omejen, poln predsodkov

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

naufragiōsus 3 (naufragium) poln ladjelomov, poln brodolomov, zaradi pogostih brodolomov ladjam nevaren, brodolomen, ladjelomen: pelagus Sid., montes Aug. — Soobl. naufragōsus 3: Syrtes Acr., gurges, montes Aug.

nāvi-ger -gera -gerum (nāvis in gerere)

1. ladjenosen, brodonosen, ploven, prevozen, poln ladij, prometen: mare Lucr., iter Mart., amnes Veg.

2. ploveč, plujoč, ladjajoč: n. similitudo Plin. podobnost z jadrajočo ladjo (o nekem morskem lupinarju, ki pluje kot ladja; prim. nauplius in nautilus).

negōtiōsus 3 (negōtium) poln opravkov, torej posloven, zaposlen, delaven, dejaven, prizadeven, marljiv: negotiosi eramus nos nostris (in) negotiis Pl., prudentissimus quisque maxime negotiosus erat S. najbolj dejaven, negotiosissimus vir Aug.; o neosebnih subj.: provinciam … Ostiensem, non tam gratiosam et illustrem quam negotiosam et molestam Ci. trudapolno, težavno, naporno, negotiosa (nam. negotiorum) cogitatio Cels. misel na opravke, razmišljanje o opravkih, quid (sc. est) crudelitate negotiosius? Sen. ph., oportere dividi sacros et negotiosos dies T. prazniki in delavniki, cura atque opera negotiosissima Aug.; šalj.: negotiosum tergum habere hrbet, na katerem se „posluje“ = po katerem se udriha, mlati: nil moror negotiosum mihi esse tergum Pl. = nočem jih dobiti po grbi. Subst. negōtiōsī -ōrum, m trgovci, prekupčevalci, obrtniki: apud negotiosos et rebus intentos T.

newsy [njú:zi]

1. pridevnik
poln novic, klepetav

2. samostalnik
ameriško, pogovorno prodajalec časopisov, kolporter; kdor vedno vé vse novice, klepetulja

nexuōsus 3 (nexus -ūs) poln zank, zankast: Cass.

nimbōsus 3 (nimbus)

1. poln črnih oblakov, zavit v oblake, oblačen: nimbosa cacumina montis V., montes Plin.

2. viharen, vihrovit, hudouren, deževen: adsurgens fluctu nimbosus Orion V., turbo, ventus O., aër Lucan., bruma, astra Stat.

ninguidus 3 (ninguis)

1. poln snega, snežen, snežnat, zasnežen: Boreas Prud., iuga Pyrenaei Aus., oppida Iberorum Aus., ninguida Pyrenaei hospitia Aus.

2. metaf. kakor sneg z neba padajoč: cibus Prud. (o mani Izraelcev).

nitrōsus 3 (nitrum) poln nátrona, nátronski, natronovít: aquae frigidae genus nitrosum Vitr., aquae nitrosae Plin., fontes nitrosi Plin., lacus nitrosus Plin.

nitty [níti] pridevnik
poln gnid, ušiv; poln jajčec (parazitov)

nivōsus 3 (nix) poln snega, snežen, snežnat, zasnežen: grando, hiems L., Scythia O., Strymon O. v snežnati deželi tekoč, Paeones O. v snežnati deželi domujoči, loca Col., sidus Stat. sneg prinašajoče.

nōdōsus 3 (nōdus)

1. poln vozlov, poln grč, vozlàt, vôzlast, grčav, grčàt, grčast, hŕgav, kolenčast: lina ali plagae O., Col. vozlate mreže, stipes O. grčav kij, validus nodosusque stipes Cu., robora O., arundo Pers., ramus Sen. ph., ictus Val. Max. zadan z grčavko, globus Stat.; occ. grče (hrge) tvoreč: cheragra H., podagra O.

2. metaf.
a) zavozlan, zamotan, zapleten, težak (težek): verba Sen. tr., haec atque alia quaedam minuta magis et nodosa Gell., quaestiones Amm., Macr., quaestio nodosissima, nodosissimi libri Aug.; adv. nōdōsius: n. loqui Tert.
b) s pridržki dobro zavarovan (zaklavzuliran) in zavezujoč: stipitem nodosam (po nekaterih izdajah odiosam) exsolvite Val. Max.; od tod Cicuta nodosus H. oderuh, ki je znal dolžna pisma (zadolžnice) svojih dolžnikov zavarovati v vseh ozirih in s tem dolžnike trdno obvezati, nekak „vozličar“, „zapletač“.

nostálgico domotožen; poln hrepenenja, hrepeneč

sentimiento nostálgico domotožje