Franja

ognjevit (-a, -o) feurig, govor: flammend
ognjevit pogled der Feuerblick

oledenél couvert de glace, (ver)glacé; figé; froid

imeti oledenele roke in noge avoir les mains et les pieds glacés
oledenel od groze (être) figé (ali glacé) d'horreur
oledeneli pogled regard moški spol froid (ali glacial, dur, sec)

opólzek obscène, lascif, lubrique, graveleux, grivois, scabreux, polisson, égrillard, leste ; familiarno salé, pimenté, poivré, paillard ; popularno cochon ; (malo) gaulois ; (spotakljivo) indécent, gaillard

opolzki plesi danses ženski spol množine lubriques (ali lascives)
opolzka pripoved récit moški spol salé (ali pimenté, poivré)
opolzek smeh rire moški spol paillard
opolzke šale plaisanteries ženski spol množine salées (ali grivoises, poivrées)
opolzka zgodba histoire ženski spol obscène (ali leste, polissonne, grivoise; familiarno salée)
vreči opolzek pogled na prodajalko jeter un regard polisson (ali égrillard, paillard) sur une vendeuse
študentje, ki so peli opolzke, nespodobne pesmi des étudiants qui chantaient des chansons indécentes (ali gauloises, paillardes)
zid pokrit z opolzkimi risbami mur couvert de graffiti obscènes

orlóvski d'aigle, aquilin

orlovsko gnezdo nid moški spol d'aigle, aire ženski spol
orlovski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle)
orlovsko oko, orlovski pogled œil moški spol (ali regard moški spol) d'aigle

ost|er [ó] (-ra, -ro) scharf, kot britev: messerscharf; (precizen) fein, pri razlikovanju: haarscharf; svetloba: grell; (negladek) [rauh] rau; odgovor ipd.: scharf, geharnischt; padec: schroff; konica: spitz, spitzig, spitz zulaufend; zima, mraz: streng, bitter; klima: [rauh] rau; pogajalec ipd.: hart, knallhart; dim: beißend
oster jezik eine spitze Zunge
oster ovinek der Knick, na cesti: die Spitzkehre
oster pogled scharfe Augen, der Falkenblick
oster sluh scharfes Gehör
ostra barva die Schockfarbe
ostra krtača die Kratzbürste
ostra senca der Schlagschatten
ostra slika ein scharfes Bild
biti ostrega vonja stechend riechen
pokazati v ostri luči figurativno scharf beleuchten
z ostrim … scharf-, spitz-
(pogledom scharfsichtig, jezikom scharfzüngig, spitzzüngig, robom scharfkantig)
ostro omejen snop, žarek: scharf gebündelt, od česa drugega: scharf abgesetzt von
streljati z ostro municijo scharf schießen (tudi figurativno)

otóžen triste, chagrin, affligé, attristé, mélancolique, nostalgique, morne, sombre

otožna pesem chanson ženski spol triste (ali mélancolique, nostalgique)
otožen pogled regard moški spol morne (ali triste)
nenadoma postati otožen avoir un accès de mélancolie

oziranj|e srednji spol (-a …) die Rücksicht; (pogled nazaj) die Rückschau, der Rückblick

Parthian [pá:ɵiən] pridevnik
partovski

figurativno Parthian shot zadnja zlobna pripomba pri odhodu
Parthian glance zloben pogled pri odhodu

pasj|i (-a, -e) hündisch, Hunde-, Hunds-; (obupno slab) počutje: hundsmäßig, hundemäßig, hundeelend, hundsmiserabel
pasje življenje das Hundeleben
pasje vreme das Hundewetter
(gobec die Hundeschnauze, iztrebki množina der Hundekot, piškoti der Hundekuchen, pogled der Hundeblick, prepečenec der Hundezwieback, dlaka das Hundehaar, mrcina das Hundevieh, oprava die Hundegarnitur, ovratnica das Hundehalsband, uta die Hundehütte, vrvica die Hundeleine, značka die Hundemarke, oko das Hundeauge, stranišče das Hundeklosett, pogled der Hundeblick)
pasje slabo se počutiti sich hundeelend fühlen
po pasje auf Hundeart

penetrador predirljiv, pronicav, bistroumen

mirada penetradora predirljiv pogled

pénétrant, e [-trɑ̃, t] adjectif predirajoč, pronicav; vsiljiv; figuré prodoren, bistroumen; oster (mraz)

regard masculin pénétrant predirajoč pogled

per-fidus 3, adv. -ē (per in fides)

1. nezvest, verolomen, nepošten, zahrbten, perfiden: V., Sil., Amm. idr., aliud agentes, aliud simulantes perfidi sunt Ci., perfidos amicos ulcisci nihil credendo Ci., mulier, hostes, sacramentum H., verba O., nex Sen. tr. izvirajoč iz nezvestobe, perfide Pr. ti porednež, ti poniglavec; enalaga: perfida arma Iubae O. nezvestega Jube; acc. n. adv.: perfidum ridens H.

2. metaf. nezanesljiv, nevaren: via Pr., tellus Lucan., flumen Fl., vappa Mart. le na pogled dobro, a sicer slabo vino.

plamenèč (-éča -e) adj. fiammeggiante, fiammante, dirompente; ardente:
plameneč pogled sguardo fiammeggiante

plávati (-am) imperf.

1. nuotare:
plavati dvesto metrov nuotare i duecento metri

2. navigare; ekst. correre, volare, vagare, errare; diffondersi:
v daljavi plava jadrnica in lontananza naviga un veliero
po nebu plavajo oblaki le nubi corrono per il cielo
pogled mu plava po vrhovih il suo sguardo vaga sulle cime montane
zvonjenje plava čez dolino il suono delle campane si spande per la valle

3. nuotare, galleggiare:
les na vodi plava il legno galleggia sull'acqua

4. pren.
plavati v blaženosti, veselju gongolare
plavati v denarju, v izobilju avere soldi a palate, nuotare, sguazzare nell'abbondanza
plavati v solzah essere in lacrime
plavati v maščobi nuotare nel grasso

5. pren. confondersi, impappinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomobil plava l'auto slitta
pren. plavati v krvi nuotare nel sangue
pren. plavati proti toku andare controcorrente
pren. plavati v oblakih avere la testa fra le nuvole
šport. plavati kravl, metuljček nuotare crawl, a farfalla

plaža samostalnik
1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, partV poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom] ▸ ponyvaolvasmány
Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.

pljuča samostalnik
1. (organ) ▸ tüdőPri napadu astme se vnete dihalne cevke v pljučih zožijo. ▸ Asztmás roham esetén a tüdő gyulladt légcsövei beszűkülnek.
Tuberkuloza lahko postane kronična bolezen in povzroči obsežno brazgotinjenje v zgornjih predelih pljuč. ▸ A tuberkulózis krónikus betegséggé válhat és kiterjedt hegesedést okozhat a tüdő felső lebenyében.
Povezane iztočnice: rak na pljučih, rak pljuč

2. (jed) ▸ tüdő Pljuča skuhamo v slanem kropu z jušno zelenjavo. ▸ A tüdőt leveszöldséges, sós vízben megfőzzük.
Ohlajena pljuča narežemo na tanke rezance. ▸ A kihűlt tüdőt vékony szeletekre vágjuk.

3. (o viru kisika) ▸ tüdőNe gre le za obrezovanje živih mej za komisijo, ampak urejanje stalnih zelenih pljuč našega mesta. ▸ A bizottság szerint nem csak a sövények visszavágásáról van szó, hanem városunk állandó zöld tüdejének a rendbetételéről.Tudi pljuča našega planeta se dramatično krčijo. ▸ A bolygónk tüdeje is drámai mértékben zsugorodik.
Z nekontroliranim izsekavanjem tropskih gozdov uničujete pljuča našega planeta. ▸ A trópusi erdők ellenőrizetlen irtásával a bolygónk tüdejét teszik tönkre.Deževni gozdovi veljajo poleg tega za Zemljina pljuča, saj imajo pomembno vlogo pri urejanju podnebnih razmer. ▸ Az esőerdőket a Föld tüdejének is tekintik, mivel fontos szerepet játszanak az éghajlat szabályozásában.

4. neformalno (o oprsju) ▸ kebel
Moj pogled pa se je ustavil na mimoidoči rdečelaski s prevelikimi pljuči. ▸ A tekintetem megakadt a mellettem elhaladó, túl nagy keblű, vöröshajú nőn.
Znana podjetnica svojim poslovnim partnerjem rada razkazuje svoja velika pljuča. ▸ Az ismert üzletasszony szívesen mutogatja nagy kebleit az üzleti partnereinek.
Kdo je najnovejša pevka s silikonskimi pljuči? ▸ Ki a legújabb szilikonkeblű énekesnő?

5. (bistveni del) ▸ tüdő, szárny, lebeny
Pes je bitje, ki predstavlja pljuča individualnosti naše kmetije. ▸ A kutya az a lény, amely parasztgazdaságunk egyedi mivoltát tükrözi.
Glede na konjenico in velikost pljuč motorja pa je ustrezno velika tudi poraba goriva. ▸ A lóerőnek és a motor tüdőméretének megfelelő az üzemanyagfogyasztás is.
Na drugi strani pljuč državnega zbora so se poleg opozicijskih poslancev znašli poslanci ljudske stranke. ▸ Az Országgyűlés másik szárnyán a néppárti képviselők az ellenzékiek mellett találták magukat.

plongeant, e [plɔ̃žɑ̃, t] adjectif potapljajoč se; usmerjen od zgoraj navzdol

décolleté masculin plongeant globok dekolté, izrez
tir masculin plongeant streljanje navzdol
vue féminin plongeante pogled zviška navzdol, v globino

plonger [plɔ̃že] verbe transitif potopiti, pogrezniti; zasaditi, vtakniti (dans v); verbe intransitif potopiti se, pogrezniti se, skočiti v vodo; strmoglaviti; gledati z višine navzdol

se plonger (figuré) poglobiti se, zatopiti se
plonger du haut du tremplin skočiti (v vodo) s skakalne deske
l'avion plongea sur son objectif letalo je strmoglavo poletelo na svoj cilj
plonger ses regards dans upreti svoje poglede v
regard masculin qui plonge pogled, ki plava v globino
plonger un poignard dans le cœur zasaditi bodalo v srce
se plonger dans la douleur popolnoma se predati bolečini
être plongé dans le sommeil biti pogreznjen v globoko spanje

pogleda|ti¹ [é] (-m) gledati

1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
pogledati vstran zur Seite blicken
pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

4.
pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

5.
pisano pogledati quer ansehen
pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

6.
zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
| ➞ → gledati

pohôten lustful, lewd, voluptuous; sensual; lascivious; concupiscent; wanton; prurient; fleshly; goatish

pohôten pogled wanton looks pl