Franja

zaprosíti -prósim dov. a cere
□ zaprositi za roko ekspr. a peţi, a cere în casatorie

zbòr meeting, assembly; gathering; convention

državni zbòr parliament
častniški zbòr officer corps
pevski zbòr choir, chorus, ZDA glee club
cerkveni pevski zbòr church choir, choir
učiteljski zbòr teaching staff
(ekumenski) cerkveni zbòr (oecumenical) council
redni letni občni regular annual general meeting (ali assembly)
zbòr delavcev workers' assembly
zbòr delovnih ljudi assembly of working people and citizens
zbòr proizvajalcev producers' council
zbòr uporabnikov (koristnikov) consumer council
zbòr volilcev assembly of voters, meeting of voters
zbòr združenega dela chamber of associated labour
družbeno-politični zbòr the sociopolitical chamber
zbòr občin chamber of communes
zbòr krajevnih skupnosti chamber of local communities
zbòr republik in pokrajin chamber of republics and provinces
peti v zbòru to sing in chorus, to chorus
v zbòru recitirati, peti to chorus
deček, ki poje v cerkvenem zbòru choirboy, chorister
zaklicati v zbòru to cry in chours

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

μαιμακτηριών, ῶνος, ὁ peti atiški mesec (november-december).

πέμπτος 3 (πέντε) peti.

πένομαι dep., samo praes. in impf. [Et. kor. pen, napenjati se, truditi se; sor. slov. -pnem, -peti] 1. intr. a) delam, trudim se, imam opravka s čim περί δεῖπνον; b) sem ubog (reven, potreben). 2. trans. ep. pripravljam, pri-, oskrbujem kaj τί, izvršim ταῦτα.

бельмо n siva mrena, očesna mrena;
она у него как б. на глазу ona mu je trn v peti;
выпучить бельма oči izbuljiti

козёл m kozel; vrsta igre s kvartarni; (šport.) koza z ročaji;
как от козлй молоки nobene koristi;
петь козлом (lj.) slabo peti

лист m

1. pl.
листы list; pola (16 strani);
заглавный л. naslovni list;
л. железа, железный л. pločevina;
л. стекла šipa;
с листа (петь, играть) (peti, igrati) brez poprejšnje priprave, a prima vista;

2. (pl

подтягивать, подтягнуть pritegovati, pritegniti; zategovati, zategniti; kvišku vleči, kvišku potegniti; (pren.) strogo držati, nategniti vajeti;
п. голосом pomagati peti, spremljati petje

распев m zategnjeni način petja (v cerkvi);
говорить с распевом opojoče govoriti, »peti« pri govorjenju

рассыпаться, рассыпаться raztres(a)ti se, (raz)drobiti se; razpuščati se, razpustiti se (lasje); razbežati se;
р. в похвалах peti hvalo;
р. в любезностях obsipati z ljubeznivostmi

слух m sluh; glas, novica; govorice;
идут слухи govori se;
петь на с. (по слуху) peti po posluhu (ne po notah);
обратиться в с. napeti ušesa

тон m glas, zvok, ton; način, slog; barva, odtenek;
задавать т. imeti glavno besedo, dajati smer;
заметил в приподнятом тоне pripomnil je s povzdignjenim glasom;
человек хорошего тона človek z lepim nastopom;
дурной т. nevzgojenost;
в тон z odtenkom iste barve;
не в тон петь napačno peti