Franja

ombra

A) f

1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki

3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo

4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se

7. severnoital. kozarec vina

B) agg. invar.

1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci

2. obrt
punto ombra senčni vbod

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

ostaja|ti (-m) ostati (ständig, immer wieder) ➞ → ostati; bleiben; (preostajati) [übrigbleiben] übrig bleiben; (še naprej obstajati) fortbestehen
ostajati pod/nad [darunterliegen] darunter liegen/darüberliegen
ostajati zvest (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostajati v določenih okvirih sich in Bahnen bewegen
ostajati zvest obljubi ein Versprechen halten

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ostájati glej ostati

ostane ipd. ➞ → ostati

ozadj|e srednji spol (-a …) der Hintergrund ( anatomijaočesno Augenhintergrund)
v ozadje nach hinten, in den Hintergrund
v ozadju im Hintergrund
pogledati v ozadje česa figurativno (etwas) hinterfragen
potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen
stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, za čim zurücktreten
ostati v ozadju sich im Hintergrund halten
človek v ozadju kakega gibanja, dogajanja: der Hintermann

pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

s pametjo con sentido
na pamet de memoria
počasne pameti fam duro de mollera
zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
(on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más

parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

sur parole na (častno) besedo
parole en l'air tjavdan rečena beseda
d'honneur častna beseda
parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
parole facile spretnost v govorjenju
paroles magiques magične formule
belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
de grosses paroles surove besede, grobosti
bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
homme masculin de parole mož beseda
histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
avoir la parole facile z lahkoto se izražati
n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
avoir deux paroles biti nezanesljiv
avoir la parole haute imeti prvo besedo
couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
demander la parole (parlement) prositi za besedo
donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
manquer à sa parole ne držati svoje besede
passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
perdre la parole izgubiti govor, onemeti
porter la parole imeti prvo besedo
prendre la parole začeti govoriti
rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
tenir sa parole držati (svojo) besedo
la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato

partner moški spol (-ja …) der Partner (idealni Wunschpartner, koalicijski Koalitionspartner, pogodbeni Vertragspartner, mlajši - podjetju Juniorpartner, pri igri Spielpartner, pri pogajanjih Verhandlungspartner, pri zamenjavi Tauschpartner, šport v dvojici Doppelpartner, šport za trening Trainingspartner, boksarjev Sparringspartner, plesni Tanzpartner, poslovni Geschäftspartner, v pogajanjih za kolektivno pogodbo Tarifpartner, spolni Geschlechtspartner, Sexualpartner, teniški Tennispartner, trgovski Handelspartner, zakonski Ehepartner, življenjski Lebenspartner)
… partnerja Partner-
(izbira die Partnerwahl, menjava der Partnerwechsel)
ostati brez (življenjskega) partnerja [sitzenbleiben] sitzen bleiben
zamenjati partnerja den Partner wechseln
| ➞ → tovariš, drug³

pát

ostati pat quedar (ali hacer) tablas

pay^*2 [péi]

1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu

2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)

to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami

peace [pi:s] samostalnik
mir; dušni mir, spokojnost

at peace with v miru s, miren
breach of the peace kaljenje miru, nemir
to break the peace kaliti mir, razsajati
to hold one's peace biti miren, molčati
to keep the peace zadržati se, ostati miren
pravno the king's (ali queen's) peace mir v deželi
to make peace skleniti mir
to make one's peace with spraviti se s kom
to leave s.o. in peace pustiti koga pri miru
peace of mind dušni mir
pipe of peace mirovna pipa
peace treaty mirovna pogodba
britanska angleščina, vojska peace establishment, peace footing vojska v mirnem času

perder [-ie-] izgubiti, priti ob (kaj), zapraviti, poškodovati, uničiti

perder el aliento ob sapo priti
perder una batalla izgubiti bitko
perder el curso pasti (v šoli), ne napraviti izpita
perder la gordura, perder las carnes shujšati
perder la ocasión zamuditi priliko
perder el enlace, el tren zamuditi zvezo, vlak
perder terreno nazaj priti
llevar las de perder kratko potegniti, izgubiti
perder de vista izgubiti iz vida
no perder la sangre fría ostati hladnokrven
vender perdiendo proda(ja)ti z izgubo
perderse izgubiti se, propasti, pokvariti se (živila); postati neraben; zaiti; izgubiti nit (v govoru); razbiti se (ladja); slepo se vdati (pregrehi); gl izgubiti takt
¿qué se te ha perdido aquí? kaj pa iščeš tu?

pessimiste [-mist] adjectif črnogled, pesimističen; masculin, féminin črnogledec, pesimist, -tka

rester pessimiste sur quelque chose ostati pesimist gledé česa

Pfeil, der, (-/e/s, -e) puščica (tudi figurativ); strelica; wie ein Pfeil kot blisk (zelo hitro); figurativ adut; alle Pfeile auf einmal verschießen zmetati naenkrat vse adute; keine Pfeile im Köcher haben ostati brez adutov

plan [plɑ̃] masculin

1. načrt, plan; osnutek

2. ravnina; ploskev; nivó; področje; filmski posnetek

au premier plan v ospredju
sur le plan de (familier) na področju; gledé
sur un plan élevé, sur le même plan na višjem, na istem nivoju
sur tous les plans v vseh ozirih, v vsakem pogledu
plan de campagne načrt vojnega pohoda
plan de construction gradbeni načrt
plan d'eau vodna površina
plan d'économie gospodarski načrt
plan d'ensemble skupen, celosten načrt
plan financier, quadriennal, quinquennal finančni, štiriletni, petletni načrt
plan harinzontal tloris; horizontalna projekcija
plan incliné poševna ravnina
plan logistique (militaire) oskrbovaini naert
plan longitudinal, transversal podolžni, poprečni prerez
plan en relief reliefna karta
plan rapproché (film) posnetek od blizu
plan de sustentation, sustenteur (aéronautique) nosilno krilo
plan de travail delovni načrt
plan d'urbanisme urbanistični načrt
plan de ville, de Paris plan mesta, Pariza
établissement masculin des plans planiranje
gros plan (film) veliki posnetek (detajla, dela kake osebe)
personnage masculin de premier plan glavna oseba
premier plan ospredje
second plan osredje
troisième plan ozadje
vue féminin en plan tloris
avoir son plan imeti svoj načrt, svoje precizne namere
dresser, établir, faire un plan napraviti načrt
être, rester en plan (familier) biti, ostati nedokončan
faire des plans d'avenir delati načrte za bodočnost
laisser quelqu'un en plan pustiti koga samega, na cedilu
il n'y a pas plan (familier) to je nemogoče
rien n'y est à son plan vse je v neredu
tirer des plans sur comète (figuré, familier) ubijati si glavo

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

pléča (pléč) n pl. anat. spalla, spalle; omero; pren. schiena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prevzeti odgovornost na svoja pleča assumersi le responsabilità
imeti jih devetdeset na plečih avere novant'anni (sul groppone)
ostati na plečih restare a carico, dover curarsene