Franja

professione f

1. izkazovanje, dokazovanje; izpoved:
professione di amicizia izkazovanje prijateljstva

2. relig. zaobljuba

3. poklic, profesija:
esercitare una professione opravljati poklic
la professione del medico zdravniški poklic
libera professione svobodni poklic
la professione più antica del mondo najstarejši poklic na svetu, prostitucija
fare qcs. di professione poklicno kaj delati

prōssimo

A) agg.

1. blizu, bližnji:
il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
parente prossimo bližnji sorodnik

2. najbližji, prihodnji, naslednji:
l'anno prossimo prihodnje leto

B) m

1. bližnji:
ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe

2. ljudje, drugi:
parlare male del prossimo opravljati druge

3. redko sorodnik

quaestus -ūs, m (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: in quaestibus istic et voluptatibus amoribusque hominum fuit Gell. iskan, čislan in ljubljen od vseh.

2. pridobivanje, pridobitek, (pri)dobiček, pridel, prislužek, zaslužek: Pl., Ter., Ca., L., H., Cl., Cels. idr., maximum existimans quaestum memorem cognoscere N., legibus ad quaestum abuti Ci., quaestus pecuniae C., quaestus ac lucrum unius agri et unius anni Ci., emendi aut vendendi quaestu et lucro duci Ci., quaestui habere aliquid C. okoriščati se s čim, izkoriščati kaj, quibus … honesta atque inhonesta omnia quaestui sunt S., quaestus forensis Ci. na foru, frumentarius Ci. od žita, inopia quaestūs T., lingua esse coepit in quaestu Q. je začel prinašati denar; pl. quaestūs često = pridobitni viri ali načini: constituere sibi quaestus magnos Ci.

3. meton. nepoštena obrt, poseb. kurb in dečkov (popolnoma: meretricius quaestus), vlačuganje, kurbanje, prostitucija: Pl., Ter., Sen. rh., sordidi quaestūs mercennariorum Ci., te a meretricio quaestu abduxit Ci., quaestum corpore facere L., T., Val. Max. opravljati obrt (obrtovati) s svojim telesom, ponujati svoje telo naprodaj, prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se vlačuga.

Opomba: Star. gen. sg. quaestuis: Varr. ap. Non., Fest.; quaestī: Pl., Ter., Caecil., Varr.; dat. sg. quaestū: Pl.

représentation [rəprezɑ̃tasjɔ̃] féminin predstavljanje, zastopanje, reprozentacija; nadomeščanje; juridique, politique, commerce zastopstvo, predstavništvo; théâtre predstava; predstavitev, prikazovanje, prikaz; položaju ali stanu primeren videz, nastop; reprezentanca

par représentation de sa mère v zastopstvu svoje matere
représentation cinématographique filmska predstava
représentation diplomatique, consulaire diplomatsko, konzularno predstavništvo (auprès de pri)
représentation exelusive (commerce) izključno zastopstvo
représentation juridique pravno zastopstvo
représentation de music-hall varietejska predstava
représentation du peuple, nationale ljudsko, narodno predstavništvo
première représentation d'une pièce prva predstava, premiera gledališke predstave
représentation de gala, en matinée, en soirée gala, matinejska, večerna predstava
allocation féminin pour les frais de représentation doklada za reprezentančne stroške
faire de la représentation opravljati poklic trgovskega potnika

ricoprire^*

A) v. tr. (pres. ricōpro)

1. znova pokriti, pokrivati

2. prekriti, prekrivati; prevleči

3. pren. obsuti, obsipati:
ricoprire qcn. di baci koga obsuti s poljubi

4. skriti (tudi pren.)

5. biti na funkciji, položaju:
ricoprire un'alta carica opravljati visoko funkcijo

B) ➞ ricoprirsi v. rifl. (pres. mi ricōpro) znova se pokriti

rigòrōz -óza m (lat. rigorosus) rigoroz: polagati rigoroz opravljati rigoroz, strogi izpit

role, rôle [róul] samostalnik
gledališče vloga
figurativno vloga, funkcija

the title role naslovna vloga
to play a role igrati vlogo; imeti, opravljati funkcijo

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

sacrificium -iī, n (sacrificāre) daritev, darovanje, žrtvovanje: O., COL. idr., illud ludorum epulare sacrificium CI., sacrificia nocturna CI., Paean sacrificiis anniversariis ... colebatur CI., sacrificiis studere C., sacrificium (sacrificia) facere CI. opraviti (opravljati) žrtvovanje (daritev, darovanje, daritve), darovati, žrtvovati, quaedam occulta sollemnia sacrificia Iovi Elicio facere L., sacrificium parare, instaurare L., sacrificio rite perpetrato L., sacrificium violare CI., ligno eius (sc. arboris) nec ad sacrificia uti fas habetur PLIN.

Salmōne͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Σαλμωνεύς) Salmonêj, sin Ajola, Sizifov brat, kralj v Elidi, od Zevsa ubit s strelo, ker se je enačil z njim s tem, da je posnemal njegov blisk in grom ter si dajal opravljati žrtvene daritve: V., HYG. Od tod patron. Salmōnis -idis, acc. -ida, f (Σαλμωνίς) Salmónida, Salmonejeva hči Tiro (Tȳrō), z Neptunom mati Neleja in Peleja: O., PR., HYG.

salūtātiō -ōnis, f (salūtō -are)

1. pozdràv, pozdrávljanje, pozdravilo: quis denique communi salutatione dignum putet CI., armis demissis salutationem more militari facere AUCT. B. AFR. pozdraviti po vojaško (po vojaški navadi), po vojaško izkazati čast, inter exercitus salutationem factam (sc. esse) L. da sta se vojski po vojaško pozdravili, salutationem reddere T. vrniti (vračati) pozdrav, odzdraviti (odzdravljati), mutuā salutatione factā CU. ali salutatione acceptā ac redditā MACR. po medsebojnem (obojestranskem) pozdravu; o pis(me)nem pozdravu: mihi potuit esse ... gravior ulla salutatio CI.

2. occ.
a) pozdravljanje kakega imenitnika na njegovem domu, obisk (obiski), poklòn (poklóni), poklonitev, poklanjanje, izkaz (izkazovanje) spoštovanja (časti), državniški obisk, uradni obisk, vljudnostni obisk: dare se salutationi amicorum CI. EP., ubi salutatio defluxit CI. EP., salutationes matutinae SEN. PH., per diversas domos salutationem meritoriam circumferre SEN. PH.; o obiskih in zaslišanjih pri cesarju: nec tuas salutationes fuga et vastitas sequitur PLIN. IUN., promiscuis salutationibus admittebat (sc. Augustus) et plebem SUET., opperientes salutationem Caesaris GELL.
b) (o pozdravljanju = čaščenju božanstev v njihovih svetiščih) pozdràv, pozdrávljanje, čaščenje, izkazovanje časti, molitev (molitve): in conspectu salutationes facere VITR. opravljati svoje molitve, deae perfectis salutationibus AP. po končanih molitvah na čast boginji.

saw¹ [sɔ:]

1. samostalnik
žaga

saw log hlod za (raz)žaganje
hand-saw ročna žaga
singing (musical) saw glasba pojoča žaga

2. (preteklik sawed, pretekli deležnik sawed, sawn) prehodni glagol & neprehodni glagol
(pre-, raz-, se-) žagati; strugati; oblati; premikati sem in tja; (dati) se žagati (o lesu); delati kretnje kot pri žaganju; žagati po godalu

saw alive žagati paralelno (skoz in skoz)
to saw the air with one's arms (hands) mahati z rokami po zraku
to saw a horse's mouth trzati uzdo zdaj na eno, zdaj na drugo stran
to saw planks žagati, rezati deske
to saw wood žagati les, ameriško, sleng brezbrižno naprej opravljati, delati svoje delo; sleng "žagati", smrčati
to saw off a branch odžagati vejo

sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec

scour² [skáuə]

1. prehodni glagol
preleteti, preteči; prebrskati, preiskati

to scour a book for quotations prebrskati knjigo, da bi našli citate
to scour the pewter sleng delati, opravljati svoje delo

2. neprehodni glagol
dirjati, drveti, poditi se, divjati (about po)
klatiti se, potikati se, pohajati (okoli); brskati (za čem)

to scour about the country klatiti se po deželi, obresti deželo
to scour about the seas klatiti se po morjih; gusariti

scrīptus -ūs, m (scrībere) pisarska služba, služba pisarja, pisarstvo: publicus FR., quaestorius SUET. pri kvestorju, scriptum facere L., PISO AP. GELL. opravljati pisarsko službo, pisariti, tajnikovati.

senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.

servicio moški spol služba; postrežba; poslovanje, obrat; promet; vojaška služba; služinčad; namizna posoda, servis; nočna posoda; šport sérvis; klistir

servicio activo aktivna služba
servicio aéreo letalska služba (promet)
servicio de (ali para) té (café) čajni (kavni) servis
servicio corporal tlaka
servicio de correos, servicio postal poštna služba (promet)
servicio de cuartel služba v vojašnici
servicio de incendios požarna bramba
servicio de manicura neseser za manikiro
servicio de mesa namizni servis
servicio militar vojaška služba
servicio telefónico telefonska služba
horas de servicio uradne ure, obratovalni čas
mozo de servicio služabnik
mujer de servicio servirka
oficial en servicio ordonančni (dežurni) častnik
de servicio službujoč, dežuren
estar en el servicio vojaščino služiti
estar en (ali al) servicio de biti v službi pri
estoy al servicio de V. Vaš sluga (vljudnostna formula)
hacer el servicio služiti, službo opravljati
prestar servicio (en) služiti (pri)
prestar un servicio, rendir un servicio napraviti uslugo
retirarse del servicio iti v pokoj
ofrecer sus servicios ponuditi svoje usluge
tener servicio imeti službo