Franja

evkaliptus samostalnik
1. Eucalyptus (drevo) ▸ eukaliptuszSopomenke: evkalipt

2. (evkaliptusovo olje) ▸ eukaliptusz, eukaliptusz illóolajSopomenke: evkalipt

extreme¹ [ikstrí:m] pridevnik (extremely prislov)
skrajen, zadnji; pretiran; radikalen; zelo strog, drastičen; brezkompromisen

an extreme case skrajnji primer
extreme unction sveto olje
extreme penalty smrtna kazen
extreme views radikalni nazori

extrême [ɛkstrɛm] adjectif skrajen; pretiran, prenapet; nepopustljiv; brezmeren; ekstremen; nenormalen; masculin skrajna meja ali stopnja; skrajnost, ekstrem; pretiranost; desnica, levica

l'extrême fin de l'année zadnji dnevi leta
(religion) extrême-onction féminin poslednje olje
l'Extrême-Orient masculin Daljni vzhod
extrême urgence féminin skrajna nujnost, skrajna sila
moyen masculin extrême skrajno sredstvo
avoir des opinions extrêmes en politique imeti skrajne nazore v politiki
être extrême en tout iti v vsem do skrajnosti
être réduit à l'extrême biti prisiljen v skrajnost
passer d'un extrême à l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
pousser, porter quelque chose à son point extrême à l'extrême (pri)tirati kaj do skrajnosti
les extrêmes se touchent nasprotja se dotikajo, se privlačijo

fegato m

1. anat. jetra:
soffrire, essere malati di fegato biti bolan na jetrih
mangiarsi, rodersi il fegato pren. gristi se, požreti se od jeze
farsi venire il mal di fegato pren. preveč se žreti, preveč si jemati k srcu

2. jetra, jetrca:
fegato alla veneziana jetra po beneško
olio di fegato di merluzzo ribje olje

3. pren. velik pogum, drznost, srčnost:
uomo di fegato pogumen človek
aver fegato biti pogumen

filare¹

A) v. tr. (pres. filo)

1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas

3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

B) v. intr.

1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati

2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede

3. presti (mačka)

4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

6. šalj. ljubimkati

fílter filtre moški spol ; (fotografija) écran

barvni filter (optika, fotografija) filtre (ali écran) coloré
zračni filter (tehnika) filtre à air (ali d'air)
filter za olje filtre à (ali d') huile
cigareta s filtrom cigarette ženski spol bout filtre

fílter filtro m

filter cigareta cigarillo m con filtro
barvni filter filtro cromático (ali de color)
tonski filter filtro de sonidos
zračni filter filtro de(l) aire
filter za olje filtro de aceite

finire

A) v. tr. (pres. finisco)

1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok

2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

5. poravnati:
finire una lite poravnati spor

6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

B) v. intr.

1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik

3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?

5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu

fire¹ [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike

fixed [fikst] pridevnik
določen; ustaljen, stalen, nespremenljiv, trden

fixed idea uprta misel, fiksna ideja
fixed property nepremičnine
well fixed premožen
fixed star zvezda stalnica
fixed fact dognano dejstvo
fixed income redni dohodki
fixed prices trdne cene
fixed oil nehlapljivo olje

flame¹ [fleim] samostalnik
plamen, ogenj, žar
pogovorno ljubezen; nagla jeza; strast

to set on flame zažgati
to throw oil on flame prilivati olje v ogenj
to burst into flame(s) vzplameneti
to commit to the flames sežgati
to fan the flame razplameniti
an old flame of his njegova stara ljubezen

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

foie [fwa] masculin jetra

pâté masculin de foie gras jetrna pasteta
huile féminin de foie de morue ribje olje
avoir les foies (populaire) zelo se bati

foliātus 3 (folium)

1. listnat: caulis Plin., arbores Ap., rami Pall.

2. iz listja narejen, od listja, le kot subst. foliātum -ī, n (sc. unguentum) nardna dišava, tj. iz nardnih listov in raznih drugih dišečih reči pripravljeno dragoceno olje ali mazilo (= nardinum): Plin., Iuv., Mart., si foliata sitis Mart. če te skomina po nardni dišavi.

fuel¹ [fjuəl] samostalnik
kurivo, netivo, gorivo

to add fuel to the flames (ali fire) prilivati olje v ogenj
fuel pump bencinska črpalka
compressed fuel briket
fuel oil kurilno olje
fuel gauge merilna priprava za gorivo

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

gorčič|en (-na, -no) Senf- (moka das Senfmehl, obloga medicina die Senfpackung, obveza das Senfpflaster, omaka die Senfsoße, olje das Senföl, seme das Senfkorn, der Senfsamen); po barvi: senffarben

graisse [grɛs] féminin mast, maščoba, tolšča; zabela; technique mazivo; debelost, korpulenca

sans graisse nezabeljen
bouffi de graisse zelo debel, zavaljen
graisse alimentaire jedilna mast
graisse minérale trdno mineralno olje
graisse de porc svinjska mast
graisse végétale rastlinska mast
graisse à voiture kolomaz
étoile féminin de graisse cink (na juhi)
peloton masculin, boule féminin de graisse debeluhar
tache féminin de graisse masten madež
couche féminin, coussinet masculin de graisse plast, blazinica tolšče
faire, prendre de la graisse tolst postajati, rediti se, debeliti se
faire fondre de la graisse d'oie raztopiti gosjo mast
faire des frites à la graisse végétale narediti ocvrt krompirček z rastlinsko mastjo

gutta -ae, f

I. kaplja, kanec, sraga: PLIN., P. VEG., AUG., SID., guttae lacrimarum NAEV. FR., cruentae (kot zlosrečno znamenje) O., imbrium quasi cruentae CI., sanguineae O. ali manantis sanguinis CU., imbris LUCR., Phaëthontis ali sucina gutta MART. = jantar, g. Arabica AP. menda mirino olje, g. (o smoli) VULG.; preg.: gutta cavat lapidem O.; pren. kapljica, malce: certi consilii PL., Veneris dulcedinis in cor stillavit gutta LUCR. –

II. metaf.

1. guttae kapljičaste pike, lise, pege, npr. na čebelah: V.; na kuščarjih, kačah: O.; na pajkih, kamnih: PLIN.

2. gutta kot arhit. t. t. zobek, zobkovanje = okrasek pod trirezko dorskega stebrovja: VITR. – Gutta -ae, m Gúta, rim. priimek: CI.

Opomba: Star. gen. sg. guttāī: LUCR.