Franja

zlahka leicht; (površno) leichthin
preveč zlahka leichtfertig
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
vzeti zelo zlahka es sich leicht machen, (etwas) auf die leichte Schulter nehmen
ne morem zlahka oditi ich kann hier nicht gut weg

zméraj adv.

1. sempre:
zmeraj in povsod mora imeti zadnjo besedo deve avere sempre e dovunque l'ultima parola

2. (še zmeraj) ancor sempre, ancora:
še zmeraj je bolan è ancora (sempre) malato

3. (za zmeraj) per sempre:
oditi za zmeraj andar via per sempre

4. sempre più, knjiž. vieppiù:
živimo v zmeraj nasilnejši družbi viviamo in una società sempre più violenta
evf. zaspati za zmeraj spegnersi, morire

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

žel|eti si [é] (-im si) zaželeti si

1. sich (etwas) wünschen (otroka sich ein Kind wünschen, Petra za prijatelja sich Peter als/zum Freund wünschen), einen Wunsch haben/hegen
kaj si želiš za rojstni dan? was wünschst du dir zum Geburtstag
bil je učitelj, kakršnega si želimo er war so, wie man sich einen Lehrer wünscht

2. ta hip: Lust haben auf (češnje auf Kirschen)

3.
želim si … (rad bi) ich wünschte, … (da bi mogel oditi ich könnte gehen)

4. (hrepeneti po čem) (etwas) ersehnen, herbeisehnen, herbeiwünschen; (obetati si) sich (etwas) erhoffen
močno si želeti fiebern nach, hungern nach, verlangen nach
želeti si, da bi bil kje drugje sich (wohin) wünschen
želeti si nazaj sich zurückwünschen, zurücksehnen, koga sich (jemanden) zurückwünschen
želeti si kamorkoli proč sich hinwünschen, fortwünschen
želeti si koga/kaj proč sich (jemanden/etwas) fortwünschen
|
nekaj si lahko želiš du hast einen Wunsch frei

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

αἰτέω [Et.: iz podstave ajeg^w-, gotsko aihtron prositi] 1. prosim, zahtevam, prosjačim, τινά τι prosim koga kake reči; ὁδόν prosim, da mi dovoli oditi; τινί τι izprosim kaj za koga; snubim. 2. med. [ion. imp. αἰτέο] a) zahtevam, izprosim za se, izposodim si; τὶ παρά τινος; b) prosim, molim NT.

ἀ-παλλαξείω želim se česa osvoboditi, iznebiti, želim oditi.

μεθ-ίημι [fut. μεθήσω, aor. μεθῆκα, cj. μεθῶ itd.; ep. pr. ind. 2 in 3 sg. μεθιεῖς, -εῖ, cj. μεθιῇσι, inf. μεθιέμεν(αι); impf. μεθίεις, μεθίει, 3 pl. μέθιεν ali μεθίεν; aor. μεθέηκα, cj. μεθείω, inf. μεθέμεν; ion. μετίημι, impf. 3 sg. μετίει, fut μετήσομαι s pas. pom.; pf. pass. μεμετιμένος] I. act. in pass. 1. trans. a) popuščam, izpuščam, opraščam (kar je napeto, zvezano, privezano, kar držim ali imam v rokah) τινά, τὴν παῖδα χεροῖν izpustim iz rok, δεξιάν izpustim roko, μέθες με χεῖρα izpusti mojo roko; pustim, da pade (teče), κρήδεμνον ἐς τὸν ποταμόν vržem v morje, πολλὰ τῶν δακρύων prelivam solze; κῆρ ἄχεος oprostim srce žalosti, olajšam srcu žalost, ψυχήν izdihnem dušo, umrem, Περσίδα γλῶσσαν govorim perzijski, λόγον izustim besedo, govorim; βλαστόν poganjam, klijem:; b) (od)pošiljam, mečem, spravljam kam, γυναῖκα pošiljam od sebe, odslavljam, μέθες τόδ' ἄγγος postavi na stran, ἐχθρὰ τοῖς ἐχθροῖσι pošljem sovražnikom; βέλος, παλτά, ἰόν izstrelim, streljam; toda αἰχμάς τινι odložim (v znak pokorščine) sulice; c) opuščam, χόλον τινί, τινός jezo proti komu, μέγαν χόλον καρδίας izpustim iz srca = neham se srditi v srcu, γνώμην opustim misel, στόλον opustim pohod, ἀρχήν odložim, odpovem se; φροντίδας opustim, izženem skrbi, τὸ κόσμιον ne gledam na dostojnost, τὰ παρεόντα ἀγαθά zanemarjam, zametavam; z inf. τὰ δέοντα πράττειν opuščam potrebna opravila; d) odpuščam ἁμαρτάδας, φόρον; e) zapuščam εἴ με μεθείη ῥῖγος, puščam na cedilu τινά, μή σεμεθείω; f) prepuščam, izročam τινὶ νίκην, στέμματ' ἀνέμοις, ὅπλα τινί, Sof. Fil. 973 dam nazaj; θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ναΐ hitro veslam z ladjo; g) dovoljujem, dopuščam μεθεῖσά μοι λέγειν, μέθες τὴν παῖδ' νυμφεύειν pusti, da se omoži; μέθες ἐμὲ ἐπὶ τὴν θήρην dovoli mi, da grem na lov, μὴ μεθίει τοὺς ἄνδρας ne dovoli jim oditi, μέθες ἐμὲ ἰέναι pusti me, da grem. 2. intr. popuščam, odneham, odlašam, obotavljam se, odstopam od πολέμου, κλαύσας neham jokati, tudi z inf. in pt.; τινός pustim na cedilu; χόλοιο neham se srditi nad kom, μεθῆκε βίῃ zapustila ga je, opešala mu je moč. II. med. 1. puščam od sebe, osvobodim se, rešim se česa. 2. = act. μέθεσθε δ' ἤδη odnehajta že (enkrat), pustita me vendar.

выступать, выступить izstopati, izstopiti; ven štrleti, ven moleti;
в. из берегов prestopiti bregove;
в. из города oditi iz mesta;
румянец выступил на лицо zardel je;
в. на сцену stopiti na oder;
в. на заседании nastopati na seji;
в. в поход nastopiti vojni pohod, odriniti;
дом выступает из ряда других hiša stoji izven vrste

двор m dvor; dvorišče; kmečka domačija;
крестьянский д. kmetija;
скотный д. živinske staje;
на дворе zunaj;
со двора od zunaj;
идти со дрова iti proč, oditi;
на д. ven;
уйти на попятный двор premisliti si, spremeniti mnenje

дорога f cesta, pot;
железная д. železnica;
просёлочная д. kolovoz;
по дороге spotoma;
нам с вами по дороге imamo isto pot, pojdemo z vami;
это мне не по дороге ne grem tam mimo;
дайте дорогу! pojdite s poti, napravite prostor;
пуститься в дорогу oditi na pot; ^
торная д. utrta pot;
пойти не по своей дороге zgrešiti poklic;
сбиться с дороги zaiti;
туда ему и дорога to je tudi zaslužil;
стать кому поперёк дороги zastaviti komu pot, ovirati koga;
забыть дорогу куда nehati obiskovati;
перебить кому дорогу prehiteti koga;
уступить дорогу umakniti se

за

1. z akuz. za
взять за руку prijeti za roko;
сражаться за родину bojevati se za domovino;
просить за кого prositi za koga;
говорить за и против govoriti za in proti;
я рад за вас veselim se z vami;
сделай это за меня stori to namesto mene;
за порог čez prag;
уехать за город oditi iz mesta;
выбросить за окно vreči skozi okno;
пью за ваше здоровье pijem na vaše zdravje;
взяться за дело lotiti se zadeve;
ему за сорок лет ima nad 40 let;
за полночь Čez polnoč;

2. z instr. za
бежать за кем teči za kom;
жить за городом stanovati zunaj mesta, na deželi;
сидеть за работой sedeti pri delu;
за его подписью z njegovim podpisom;
за обедом читал газеты pri obedu je čital časopise;
день за днём dan na dan;
послать за доктором poslati po zdravnika;
за неимением места ker ni prostora;
за шумом не расслышал его слов zaradi hrupa nisem dobro slišal njegovih besed;
за ненадобностью ker ni potrebe;
за исключением расходов razen izdatkov, po odbitku izdatkov;
очередь за вами vi ste na vrsti;
это числится за мной za.to sem jaz pristojen;
долг за мной ostajam dolžan;
у него ни за собой, ни за женой niti on niti žena nimata ničesar;
за ним водятся грешки ima svoje slabe strani;
что он за человек? kak človek je to?
что за прелесть! kako lepo!

люди pl. ljudje; (zast.) služinčad, posli;
уйти в л. oditi s trebuhom za kruhom, oditi služit;
выйти в л. preriniti se naprej;
жить в людях služiti pri kom

несолоно neslano;
уйти н. хлебавши oditi praznih rok, prevarati se v svojih pričakovanjih

оглобля f ojnica;
повернуть оглобли oditi praznih rok

оставаться, остаться osta(ja)ti;
за ним осталось два рубля dva rublja je ostal na dolgu;
о. ни при чём ostati praznih rok;
о. ни с чем vse izgubiti;
о. с барышом dobiti;
победа осталась за ними zmago smo dobili mi;
о. в накладе biti na izgubi;
о. в девках ostati devica;
о. с носом oditi z dolgim nosom;
не остаётся ничего, как подчиниться ne preostane drugega, kakor pokoriti se;
счастливо оставаться! ostanite zdravi!

сниматься, сняться premikati se z mesta, premakniti se; odleteti;
сняться с якоря dvigniti sidro, odpluti;
сняться с места oditi iz kraja;
сняться с учёта priglasiti izstop

удаляться, удалиться oddaljevati se, oddaljiti se, umakniti se;
у. от дел, у. на покой oditi v pokoj

чем² s čim;
чем он занят? s čim je zaposlen?;
уйти ни с ч. oditi praznih rok