Franja

Zadetki iskanja

  • endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

    à l'endroit de z ozirom na, do
    il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
    par endroits mestoma
    endroit faible senčna, slaba stran
    endroit perdu zakoten kraj
    endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
    bel endroit svetla stran
    le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
    les gens de l'endroit domačini
    être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
    frapper au bon endroit pravo zadeti
    se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
    rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
    tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
    ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz
  • ērigō -ere -rēxī -rēctum in regere)

    1. pokonci postaviti (postavljati), (po)vzdigniti ([po]vzdigati): iacentem Cu., haerentem Val. Fl., arborem Ci., mālum de nave V., scalas ad moenia L. prisloniti, natura hominem erexit Ci. je dala človeku pokončno postavo, hominem sic erexit H. je pokonci spravil, je vzbudil, erigere oculos Ci. dvigniti (dvigati), odpreti (odpirati), aurīs Ci., ali aures Sen. ph., Aug. na ušesa vleči, ušesa nastavljati, caput Lucr., vultum ad spectacula Iuv., geminos crinibus anguīs V., membra cubili Sil., digitum, manus ad tectum Q., nubem pulveris Amm., undantem glomerato pulvere nubem Sil., tenebras T. storiti, napraviti; refl.: se erigere in med.: erigi pokonci postaviti se, vzravnati se, vzdigniti (vzdigovati) se: neque … erigere sese aut sublevare possunt C., conituntur pueri, ut sese erigant Ci., ad hoc se Romanus … induperator erexit Iuv.; erigi in auras O., sub auras V., in ungues, in digitos Q., ali protinus in pedes suos Lact., toro Val. Fl., pisces erecti Col. ne plosko ležeče, erecta comam (grški acc.) Sil.

    2. occ.
    a) zgradbe (pokonci) postaviti (postavljati), izpelj(ev)ati, (se)zidati, (z)graditi: Plin. iun., Amm., turres C., Cu., Fl., pyram ad auras V., donec erecta in arcem via est L. dokler ni bila speljana pot, erigere pontem Cu. most narediti, aras Cu., Val. Fl., Iuv., villas Iuv., sepulcrum, tuguria T., castra T. tabor postaviti, montes Lact. (na)grmaditi; pesn.: erigere undas V. valove kopičiti, Charybdis fluctūs sub auras erigit V. meče, bruha kvišku, scopulos et viscera montis erigit eructans V. kopiči bruhajoč, alnos solo erigere V.; med. = dvigati (dvigovati) se: fumus ad sidera erigitur V., pontus fluctibus erigitur O. se valovi in peni; poseb. o krajih: insula Sicanium iuxta latus … erigitur V. otok se dviguje, quidquid silvarum ac montium erigitur T. kar se gozdnatega gorovja dviga, petra in metae modum erecta est Cu. skala se dviga kakor koničast steber.
    b) voj. (moštvo, vojake) odvesti gor na … , pomakniti na … , tudi = postaviti, razpostaviti: agmen in primos clivos, in adversum collem, in tumulum L., agmen in collem Sil., aciem in collem T.; tudi: gradum erigere Sil. kvišku stopati.

    3. pren. tolažiti, potolažiti, (o)hrabriti, opogumiti, osrčiti (osrčevati): Val. Fl., Plin. iun., Iust., Fl., animum demissum erigere Ci., adflictum erexit Ci., erigere provinciam Ci., quin tuis litteris se magis etiam erexit Ci. ep., populus ad spem recuperandae libertatis erectus Ci., quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., erigere populos ad cupidinem fortunae novae L., postquam nihil esse periculi sensimus, erigimur H., animos ad spem adventus eius erigere Cu., liberius dolor erigi coepit V. žalost se je začela očitneje kazati, ad (in) spem erectus T.; pesn.: erigere iras Sil. (po)večati; occ.: koga pozornega, pazljivega storiti: erigite aurīs mentīsque vestras (zevgmata) Ci. poslušajte in pazite, erigere animum ad audiendum Ci. duha usmeriti na (pazljivo) poslušanje, aculeos severitatis in rem Ci. obrniti, haec res senatum erexit L. to je vzbudilo pozornost starešinstva. Od tod adj. pt. pf. ērēctus 3

    1. pokonci stoječ, pokončen, raven: Val. Fl., Iuv., Sil, idr., prorae admodum erectae C., erigere status Ci., quae (providentia naturae) primum eos (homines) … celsos et erectos constituit Ci., erectus vultus O., vultus erectior Q., erecta petra Cu., erectus incessus T., erectissima proceritudo obeliscorum Iul. Val.

    2. pren. (v dobrem pomenu) vzvišen, visok, velikodušen: magnus animus et erectus Ci., animus celsus et erectus Ci., animus altus et erectus Auct. b. Afr.; liber et erectus H., sublime et erectum ingenium T., erecto animo T.; neutr. pl. subst.: acria illa et erecta Plin. iun. tista ognjevita in vznesena mesta; (v slabem pomenu) prevzeten, ohol: orator Ci.; occ.
    a) pazljiv, pozoren, z napeto pozornostjo pričakujoč: Iust., Amm., iudices Ci., studium in legendo Ci. ep., vos … erectos ad libertatem reciperandam cohortabor Ci., cum civitas in foro exspectatione erecta staret L., erecti animi in expeditionem belli L., mens circa studia erecta Q., quo essent ad agendum erectiores Q., erecta studia in eum T., animi erecti Plin. iun.
    b) veder, čil, živ(ahen), pogumen, srčen: Iust., Amm., alacri animo et erecto Ci., nunc vero multo sum erectior, quod … Ci., si quis paulo est erectior Ci., ingenii mobilis et erecti Sen. ph., hoc vultu sumus erecti, hoc summissi Q., erectis animis T.; z gen.: erectus animi Sil. od srčnosti vnet; adv. le v komp. ērēctius srčneje, prostodušneje: erectius iudicare Gell., erectius ire, reviviscere, loqui Amm.
  • espalda ženski spol rama; hrbet

    a la espalda (od) zadaj
    acometer por la espalda od zadaj napasti
    dar la(s) espalda(s) hrbet obrniti; v beg planiti
    dar de espaldas na hrbet pasti
    echar una cosa sobre las espaldas de alg. komu kaj naprtiti
    echarse a las espaldas a/c nekaj na stran dati, namenoma pozabiti
    echarse sobre espaldas a/c nase vzeti
    hacer espaldas a alg. komu hrbet kriti
    medirle a uno las espaldas pretepsti koga
    tener guardadas las espaldas biti na varnem
    a (las) espaldas de alg. komu za hrbtom
  • esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

    dans l'esprit de la loi v duhu zakona
    il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
    esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
    esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
    esprit divin (religion) Bog
    esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
    esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
    esprit d'épargne smisel za varčevanje
    esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
    esprit de l'escalier počasna pamet
    esprit follet škrat
    esprit fort svobodomislec
    esprit de justice smisel za pravičnost
    esprit moutonnier čredni nagon
    esprit national narodna zavednost
    esprit de sacrifice požrtvovalnost
    l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
    esprit de sel solna. kislina
    esprit de suite doslednost; logično mišljenje
    esprit de vengeance maščevalnost
    esprit-de-vin masculin vinski cvet
    évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
    homme masculin d'esprit duhovit človek
    large d'esprit velikopotezen
    largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
    mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
    présence féminin d'esprit prisebnost
    simple masculin d'esprit bebec, naivnež
    simplicité féminin d'esprit naivnost
    où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
    avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
    avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
    avoir de l'esprit biti duhovit
    avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
    avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
    avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
    avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
    n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
    avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
    avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
    calmer les esprits pomiriti duhove
    se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
    croire aux esprits verjeti v duhove
    être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
    être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
    faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
    gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
    manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
    ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
    perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
    rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
    reprendre ses esprits priti zopet k sebi
    rester dans l'esprit ostati v spominu
    tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
    trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
    cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
    l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno
  • fijar pritrditi, pričvrstiti, ustaliti; določiti, ugotoviti; fotografija fiksirati

    fijar la atención en (sobre) a/c pritegniti pozornost na kaj
    fijar carteles en las esquinas nalepiti lepake na uličnih vogalih
    fijar la hora določiti uro
    fijar los ojos (la vista) upreti oči
    fijar un plazo določiti termin
    fijarse paziti (se); obrniti pozornost (en na), zapaziti, v poštev vzeti
    no me fijo en ello za to se ne menim, na to se ne oziram
    ¡fíjese (bien)! pazite!
    ¡fijarse! pozor!
  • fixer [fikse] verbe transitif pritrditi, utrditi, pričvrstiti, fiksirati; ustaliti; upirati (oči); opredeliti, določiti; naseliti (nomade); chimie fiksirati

    se fixer zbrati se, koncentrirati se, odločiti se; (za stalno) se naseliti (nastaniti); poročiti se
    fixer une date, un délai določiti datum, rok
    fixer dans sa mémoire vtisniti si v spomin, za ušesa si zapisati
    fixer tous les regards sur soi vse poglede nase obrniti
    fixer son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
    mon choix est fixé sur odločil sem se za
    fixer ses yeux, son attention sur upreti oči, koncentrirati svojo pozornost na
  • fōglio m (pl. -gli)

    1. list:
    foglio bianco, rigato, a quadretti bel, črtan, kariran list
    un foglio di carta bollata kolkovan list papirja
    foglio asciugante pivnik

    2. folija:
    alluminio, oro in fogli aluminij, zlato v foliji
    un foglio di stagnola staniolna folija

    3. popisan, potiskan papir:
    foglio volante letak

    4. dokument, papir:
    foglio ufficiale uradni dokument
    foglio di via obbligatorio odločba o izgonu
    foglio rosa začasno vozniško dovoljenje

    5. stran:
    voltar foglio pren. obrniti list, ploščo, preiti na drugo temo

    6. bankovec:
    un foglio da diecimila lire bankovec za deset tisoč lir
  • frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

    frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
    frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
    frapper de glace ohladiti z ledom
    frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
    frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
    frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
    frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
    frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
    frapper sur les touches udarjati na tipke
    frapper des mains, dans ses mains ploskati
    frapper en nullité proglasiti za neveljavno
    l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
    frapper un grand coup napraviti energičen sklep
    frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
    frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
    frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
    se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
    ne te frappe pas! ne razburjaj se!
    se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se
  • frittata f kulin. omleta:
    voltar la frittata obrniti omleto; pren. menjati pogovor, vrniti se k prejšnji temi
    fare, combinare la, una frittata pren. polomiti ga, zamešati kaj
  • fuga -ae, f (fugere; prim. gr. φυγή, φύζα beg)

    1. beg, pobeg, ubeg: ne qua spes in fuga relinqueretur Ci., fugā salutem petere C., N. ali in fuga sibi subsidium ponere C. rešitve si iskati v begu, fugā se recipere ad aliquem C. bežeč umakniti se, toda ex fuga se recipere Ci., C. oddahniti si po begu; esse in fuga N. biti na begu, fugā periculum evitare N., cum plerique ex fuga se in templum Minervae coniecissent N. z bega = na begu, bežeč, reliquos e fuga colligere N., ex fuga (po begu) regem sequi S., si hoc profectio et non fuga est L. S subjektnim gen.: f. hostium Ci., Marii f. N., Antonii a Mutina fuga Vell., equi Iust.; toda: f. Italiae C. beg po Italiji; redko v pl.: fugae proximorum Ci., servorum H., fugae celeres H. bežni brzohodi. Rekla: aliquem in fugam vertere, avertere L. ali convertere, conicere, dare C. ali agere Iust. koga v beg pognati, zapoditi; v pass.: hostium acies in fugam convertitur C., in fugam verti Iust.; refl.: in fugam se conferre Ci. ali se conicere Ci., C. ali se dare Ci. ali se covertere C. ali se fundere, se effundere ali effundi L. v beg se spustiti (obrniti), zbežati, pobegniti = fugae se dare Ci. ep. ali se (membra O.) mandare C. ali se commendare Auct. b. Afr. ali se committere Vell. = fugam capere, petere C. ali fugam dare V. ali (zgledujoč se po reklu hosti terga dare) fugae terga dare, praebere O. ali fugam facere S., L. (fugam facere Ci., L. tudi = v beg zagnati), toda: quas iste tum fugas fecerit Ci. kake bege je povzročil, fugam sistere (ustaviti) L., Val. Max., non posse sisti fugam Cu., fuga passim fieri coepta est. L. beg je začel postajati splošen; pooseb. Fuga -ae, f boginja bega, Fuga, Beža; Mars immisit Fugam Teucris V.; meton. priložnost, prilika ali pripomočki (sredstva) za beg: fugam quaerebamus Ci., alicui fugam dare V., H., Hyg., Dig. dati komu priložnost za beg, fugam reperire V., fugam explicare L., alicui fugam claudere L., O., oravi fugam O.; pren.: alia fuga honoris L., quaere fugam morbi H. glej, da bolezni uideš; meton. v pl. = begun(c)i, ubežniki: signa fugarum Col. poet., plane fugae merae Petr. pravi strahopetci.

    2. occ.
    a) beg iz domovine (iz dežele), (prostovoljno) pregnanstvo, potovanje v pregnanstvo, sploh pregnanstvo, izgon: Fl., Iust., f. Aristidis, Metelli Ci., Themistocli fuga reditusque Ci., cuius (Marii) fugam pecuniā sublevavit N., semperne in sanguine, ferro, fuga versabimur? S., patuit quibusdam volentibus fuga aut in exsilium acti sunt L. prostovoljno ali pa prisilno pregnanstvo, ultima sed iustae nox erat illa fugae O., adulterosque earum morte aut fuga punivit T., latā fugā damnari Amm. obsojen biti na pregnanstvo v določenem kraju; pl.: quotiens fugas et caedes iussit princeps T., tot nobilissimarum feminarum exilia et fugas vidit T. videl je toliko … žensk, ki so živele v prisilnem ali prostovoljnem pregnanstvu; meton. kraj pregnanstva: mihi quaevis fuga quam illa provincia est optatior Ci., ut propior patriae sit fuga nostra, roga O., exulet et toto quaerat in orbe fugam O.
    b) pesn. bežna naglica, hitrost, hiter tek, hitra vožnja: Sen. tr., Lucan., Stat., fuga cervis a patribus datur Lucr., nulla tuos currus fuga equorum prodidit V., exspectat facilem fugam (navium) V., f. temporum H. ali temporis Col. bežni (minljivi) čas, cuius (equi) clara fuga Iuv., tanta fuga est Sil.; tudi = blodnja, tavanje: vita semper iis in fuga est Amm.; v adv. abl. fugā (kakor gr. adv. φυγῇ) = v naglici, z naglico, naglo: fugā secuit … arcum V., ardet abire fugā V., ille volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., volucremque fuga praevertitur Hebrum V., sic ipsa fugā secat ultima Pristis aequora V., se concitare fugā Val. Fl.

    3. metaf. (z objektnim gen.) želja izogniti se čemu, odpor proti, strah pred, izogibanje: f. bellandi, laboris litterae vastioris Ci., turpis fugā mortis omni est morte peior Ci., f. pericli, malorum V., culpae H.
  • Gegenruder: Gegenruder geben obrniti krmilo (v nasprotno smer)
  • girata f

    1. obrat, vrtenje:
    dare una girata di chiave obrniti ključ

    2. sprehod, obhod:
    fare una girata in bicicletta peljati se s kolesom

    3. ekon. indosament:
    girata in bianco bianko indosament
    girata in pieno polni indosament
    fare la girata indosirati

    4. krožno deljenje kart

    5. nadaljevanje (članka, reportaže na drugi strani)
  • giro moški spol kroženje, vrtenje, obtok; trgovski promet; menica, žiro; izraz

    giro postal denarno nakazilo, nakaznica
    giro a la vista menica na pokaz
    cuenta de giro žiro račun
    oficina de giro mutuo urad za klirinško obračunavanje
    tomar un giro favorable dobro se obrniti
  • giubba1 f suknja, suknjič:
    farsi tirar la giubba pren. bežati pred upniki
    rivoltare la giubba pren. obrniti plašč
    tagliare la giubba addosso a qcn. pren. koga opravljati, obirati
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • go to neprehodni glagol
    iti k, kam; pripasti

    arhaično go to! beži!, izgini!
    go to the country obrniti se na ljudstvo; razpustiti parlament; razpisati nove volitve
    go to it tvegati, lotiti se, poskusiti
    go to the world poročiti se
    go to the dogs propasti, v revščino zabresti
    go to expense nakopati si stroške
    go to law začeti pravdo
    go to a lot of trouble močno si prizadevati
    go to war začeti vojno, vojskovati se
    go to waste propasti
    go to wrack and ruin propasti, konec vzeti, na nič priti
    go to stool iti na stran
    go to the wall biti ugnan v kozji rog
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • gressus -ūs, m (gradī)

    I.

    1. stopanje, korakanje, korak, hod, hoja: gressum tendere ad moenia V. obrniti korak, kreniti, gressum inferre V. noter iti, iti v, vstopiti gressum anteferre V. naprej iti (hoditi), pred kom iti (hoditi), gressum comprimere V. zadržati korak, ustaviti se, gressum recipere V. nazaj iti, gressūs ferre per urbem O. iti, hoditi, korakati, presso gressu O. z zadrž(ev)anim korakom = počasi, gressum accelerare ACC. FR. ali maturare VAL. MAX. korak pospešiti, podvizati se, calx in gressu terram non contingit CELS., delicatus et languidus gr. PH., pedes ad gressum compositi COL., gressus rapidos ad litora vertit VAL. FL., genitoris anxios gressus levare manu AUR.

    2. metaf.
    a) tek ladje: huc dirige gressum V. semkaj obrni (krmari) ladjo!
    b) tek govora: gressūs orationis et gestus (živahnost) GELL. –

    II. meton. noga: IT., ISID., gressibus mare transire ARN., stupuit laxatos currere gressus PRUD.
  • grȍb gròba m, mn. gròbovi grob: neopojan grob neposvečen, neblagoslovljen grob; otpratiti koga do -a; polaganje u grob; prevrtati, okretati se u -u, biti s jednom nogom u -u; šutljiv kao grob; bolje grob nego rob; vjernost, vernost do -a; ustati, dići se iz -a; nepobusani grob grob, ki ga še ni obrasla trava; nećeš to sa sobom u grob ponijeti; ovkraj -a tostran groba; onkraj, iza -a, s one strane -a; prevrnuti se u -u obrniti se v grobu; sveti grob; svetli grobovi grobovi pomembnih ljudi
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio