Franja

Zadetki iskanja

  • also torej; (so) tako; also gut! no dobro!; na also! no, vidiš!
  • altalenare v. intr. (pres. altaleno)

    1. gugati se

    2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
    altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo
  • alternatíva alternative

    ni nobene alternatíve there is no other alternative
    ostal sem v alternatívi I was left with the alternative
    pred dvema težavnima alternatívma (žargon) between the devil and the deep blue sea
  • alternative2 [ɔ:ltə́:nətiv] samostalnik
    izbira (med dvema možnostma) (with)
    alternativa, druga možnost

    there is no other alternative but... nič drugega ne preostane, razen...
    these two things are not necessarily alternatives ti dve stvari se nikakor ne izključujeta
  • altro

    A) agg.

    1. drug, drugačen:
    erano altri tempi bili so drugi časi

    2. drug, ostal:
    ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

    3. nov, drugi:
    sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
    ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
    un altro Casanova drugi Casanova

    4. prejšnji, prihodnji:
    l'altr'anno lani
    l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
    ieri l'altro predvčerajšnjim
    domani l'altro pojutrišnjem
    l'altra domenica prihodnjo nedeljo
    quest'altr'anno prihodnje leto

    5.
    chiunque altro kdorkoli drug
    noi altri mi
    voi altri vi

    B) pron. drug:
    un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
    è diventato un altro postal je drug človek
    è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
    alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
    si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

    C) m drugo:
    non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
    che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
    non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
    altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
    stupido che non sei altro! presneti tepec!
    non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
    per altro sicer, vendar
    più che altro predvsem
    senz'altro seveda, vsekakor
    un altro po' še malo
    se non altro vsaj
    altro che! kajpak! seveda!
  • altura ženski spol višina, temenišče, vrh; popolnost, izvrstnost; nebeško kraljestvo

    altura viva del agua padavine
    no estar a la altura de la situación ne dorasti (biti kos) položaju
    rayar a gran altura zelo se odlikovati
  • amagar [g/gu] groziti (z), pretiti, kazati znake (bolezen)

    amagar y no dar groziti, a ničesar ne narediti; obljubiti, a obljube ne držati
    amagarse skriti se, potuhniti se
  • Amerika samostalnik
    1. (ZDA) ▸ Amerika
    študij v Amerikikontrastivno zanimivo amerikai tanulmányok
    odpotovati v Ameriko ▸ Amerikába utazik
    emigrirati v Ameriko ▸ Amerikába emigrál
    prva dama Amerike ▸ Amerika first ladyje
    odnosi med Ameriko in Evropo ▸ Amerika és Európa közötti kapcsolatok
    V Ameriki si mladostniki filma ne smejo ogledati brez spremstva staršev. ▸ Amerikában a fiatalok nem nézhetik meg a filmet szülői felügyelet nélkül.
    Ameriška vlada ga je povabila, naj pride v Ameriko na vojno akademijo za profesorja. ▸ Az amerikai kormány meghívta Amerikába, hogy tanítson professzorként a katonai akadémián.

    2. (celina) ▸ Amerika
    odkritje Amerike ▸ Amerika felfedezése
    V šoli nas najprej naučijo, da je Kolumb odkril Ameriko. ▸ Az iskolában először azt tanítják meg nekünk, hogy Kolumbusz fedezte fel Amerikát.
    Povezane iztočnice: Južna Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Srednja Amerika

    3. (nekaj odličnega) ▸ Amerika
    Marsikatera delavka mi je povedala, da je bila to zanjo prava Amerika, ker ji ni bilo treba takoj po službi za štedilnik. ▸ Több nő is elmondta a dolgozók közül, hogy nekik ez tiszta Amerika volt, mert nem kellett rögtön a tűzhely mögé beállni a munka után.
  • amigo moški spol prijatelj; ljubimec, ljubček; poslovni prijatelj

    amigo de alma, amigo íntimo, amigo del asa najljubši prijatelj
    amigo de sí mismo sebičnež, egoist
    de taza, amigo de vino prijatelj iz sebičnosti
    amigos pl: amigo de uña y carne najboljša prijatelja
    hacerse amigos sprijateljiti se
    tener la cara de pocos amigos neprijazen obraz kazati
    en tiempo de higos, no faltan amigos v sreči imaš mnogo prijateljev
    a muertos y a idos no hay amigos odsotni so vedno oškodovani (nimajo prijateljev, zagovornikov)
  • àmpak pero

    ampak hitro! ¡pero de prisa!
    ampak kako! ¡pero cómo!
    ne samo ..., ampak tudi no sólo... sino también
  • anca ženski spol zadnja plat, zadnjica, zadek

    ancas pl sedalo, zadnjica; križ (pri živali)
    a (las) ancas zadaj sedeč na
    ir en ancas zadaj sedeti (na); drug k drugemu spadati
    no sufrir ancas ničesar ne trpeti (prenesti, dovoliti)
  • andado shojen, utrt; ponošen; vsakdanji

    no se puede desandar lo andado kar se je zgodilo, se ne da spremeniti
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • antes rajši, prej; marveč, temveč, nasprotno

    antes morir que vivir mal rajši umreti kot slabo živeti
    no le debe nada, antes (bien) es su acreedor ničesar mu ne dolguje, nasprotno, on je njegov dolžnik
  • any1 [éni] pridevnik & zaimek

    1.
    v vprašalnih in nikalnih stavkih in po "if": neki, nekaj, nekdo; nič, nihče

    2.
    v trdilnih stavkih: vsak, kdorkoli, karkoli; kakršenkoli

    have you any money? imaš kaj denarja?
    there are not any matches in the box v škatlici ni nobenih vžigalic
    is there any hope? je sploh kaj upanja?
    no more than one if any ne več kot eden, če sploh kaj
    we have little time if any nimamo skoraj nič časa
    any and every prav vsak
    at any rate, in any case v vsakem primeru
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • apaño moški spol zaplata, našiv, okras

    el asunto no tiene apaño stvar se ne da spremeniti
  • aparentar slepiti, hliniti

    aparentar tranquilidad delati se mirnega
    no aparenta la edad que tiene ne kaže svoje starosti
  • apetecer [-zc-] želeti, hrepeneti po; prav priti

    no me apetece ne diši mi
  • ápice moški spol vrh, vrhunec, konica, konica jezika; akcent (znak); nota (znak)

    no falta ápice tudi pičice (na i) ne manjka
    no ceder un ápice tudi za las ne popustiti
    estar en los ápices de a/c temeljito kaj znati