Franja

herbeibemühen: sich herbeibemühen potruditi se sem; jemanden prositi, naj pride sem/naj se potrudi sem

hercīscō -ere (—) herctum (iz hērēs in cīscō od glag. ciēre, cīre, v star. obl. pač *hēro(m)-cīscō) dediščino deliti, le v zvezah: familia herciscunda Ci., Ap. delitev dediščine: metaf.: de proprietate soli, immo viae herciscundae contendentes Ap. po kateri poti naj krenemo. Od tod subst. pt. pf. herctum -ī, n (iz hēr-citom, v star. obl. pač *hēro(m)-citom) dediščina, dedina le v reklu: herctum ciere Ci. dediščino deliti, hercto non cito Gell.

Herm-aphrodītus -ī, m (Ἑρμαφρόδιτος iz Ἑρμῆς in Ἀφροδίτη) Hermafrodít, v grški mitologiji Hermesov in Afroditin sin. Kot deček se je v Kariji kopal v studencu, imenovanem Salmakida (Σαλμακίς). Ko ga je istoimenska studenčna vila zastonj prosila ljubezni, je bogove prosila, naj jo na veke združijo z njim. Uslišali so jo in njuni telesi tako spojili, da je nastalo dvojno bitje, mož-žena, na pol mož, na pol žena: Hermaphroditus ait: nato date munera vestro, et pater et genitrix, amborum nomen habenti O. Od tod (tudi v pisavi hermaphroditus, hermafroditus) sploh dvospolnik = bitje z moškimi in ženskimi spolnimi organi, hermafrodit: Tit. fr., Mart., hermaphroditi utriusque sexus Plin., gignuntur et utriusque sexus, quos Hermaphroditos vocamus, olim androgynos vocatos Plin.; Kot adj. = dvospolen: hermaphroditae equae Plin.

herojsko prislov
(pogumno; junaško) ▸ hősiesen, heroikusan
Ranjenec je vse skupaj prenesel zelo herojsko, naročil mi je, naj poiščem pomoč. ▸ A sérült nagyon hősiesen viselte az egészet, rám parancsolt, hogy kérjek segítséget.
Torinski gasilec Mario Trematore je planil v ogenj in herojsko rešil skrinjo s prtom. ▸ Mario Trematore torinói tűzoltó berohant a tűzbe és hősiesen kimentette a leplet tartalmazó ládát.
Ob novem pripomočku bo vsaj za nekaj trenutkov pozabil na vse bolezni, s katerimi se herojsko spopada v življenju. ▸ Az új eszközzel legalább néhány pillanatra elfelejti az összes betegséget, amellyel hősiesen küzd az életében.
Nikoli ne bo herojsko prijezdil na pomoč soigralki. ▸ Soha nem fog hősiesen a csapattársa segítségére sietni.
Ahab je herojsko umrl v bitki. ▸ Ahab hősi halált halt a harcban.

hinsollen morati (iti) tja; wo soll ich damit hin? kam naj to dam?

hoch (hoher, hohe, hohes)

1. Adjektiv visok (auch Gebäude, Berg, Schule, Grad, Stimme, Sommer, Norden, Alter usw.), 5 Meter hoch visok pet metrov; Schönheit, Ehre, Lob, Konzentration: velik; Meinung: (zelo) dober; hohe See odprto morje; Spiel: tvegan; hoher Tag že dolgo dan; hohe Zeit že zdavnaj čas

2. Adverb visoko; zelo; legiert: močno; (in die Höhe) gor, kvišku; hoch am Tage sredi dneva; hoch in den Siebzigern v poznih sedemdesetih (letih); Hände hoch! roke v vis!; Kopf hoch! glavo gor/kvišku!; hoch lebe X! naj živi X!; jemanden hoch leben lassen nazdraviti/nazdravljati komu; 3 Mann hoch v troje; 2 Mann hoch v dvoje; Mathematik hoch 3 na tretjo potenco; hoch 2 na kvadrat; hoch im Kurs stehen biti dobro zapisan; hoch anrechnen šteti v dobro; hoch und heilig versprechen slovesno/sveto obljubiti

hochleben: ... lebe hoch! naj živi ...!; hochleben lassen nazdravljati (komu)

hoditi kot pav frazem
izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ úgy jár, mint a páva
Naokoli je hodil kot pav in vsakomur razlagal, kako je njegov Petrček najlepši, najbolj priden in sploh naj dojenček na svetu. ▸ Úgy járt körbe-körbe, mint a páva, és mindenkinek azzal hivalkodott, hogy az ő Petikéje a legszebb, a legjóravalóbb és általában a leg-leg csecsemő a világon.
Sopomenke: nositi se kot pav, šopiriti se kot pav

hortor -ārī -ātus sum (skrč. iz horitor, intens. stlat. glag. horior -īrī; prim. gr. χαίρω [iz χάρjω] veselim se, χάρις milina, milost)

1. bodriti, (o)hrabriti, spodbuditi (spodbujati), vne(ma)ti, podžigati, opominjati, poz(i)vati, (lepo, dobrohotno) prigovarjati, nagovarjati, priganjati, gnati koga, tudi (po)miriti, (po)tolažiti koga; abs.: hortatur hospes Ci., hortante libidine Ci., hortante Vercingetorige C., hortantibus iis, qui … C., multis hortantibus S.; z obj.: dolor animi virum hortabatur Ci., vos omnīs oro atque obtestor hortorque Ci., quos magis dominationis spes hortabatur quam inopia S., hortatur timentem O., dea … hortatur canes O. spodbuja s klici, ščuva, terribiles hortatus equos O.; na kaj? k čemu? z acc. rei: h. pacem Ci. ep., pacem amicitiamque N., cupio non persuadere, quod hortor O., h. inediam et lenem exitum T., bellum Iust.; s praep.: Galliam hortatur ad bellum Ci., id me non modo hortatur ad disputandum, sed etiam deterret Ci., multae res ad hoc consilium Gallos hortabantur C., h. populum ad vindicandum S., eos ad capessendam fortitudinem Val. Max., ad concordiam, ad diligentiam Q., ad deditionem Suet., omnes ad bibendum Gell., Messapum in proelia V., Gentium in amicitiam secum et cum Macedonibus iungendam L., in amorem, in odium Sen. ph., in patrum vulnera liberos Vop., de Aufidiano nomine nihil te hortor Ci. ep., h. de custodia et defensione urbis C., Libonem de concilianda pace C.; s finalnim stavkom: hortatur … ab eruptionibus caveant C., hortatur ad cetera … parem animum gerant S., ille … illam hortabitur, ut eat propere Pl., deinde te hortor, ut maneas in sententia Ci. ep., cum … plurimi hortarentur, ut domos suas discederent N., hortari solebat Thebanos, ut pacem bello anteferrent N., hortatur eos, ne animo deficiant C., Miltiades hortatus est pontis custodes, ne a fortuna datam occasionem … dimitterent N., moneo hortorque vos, ne … S.; z odvisnim vprašalnim stavkom: multae res eum hortabantur, quare sibi eam rem cogitandam putaret C.; z inf.: rei publicae dignitas minora haec relinquere hortatur Ci., cum legati hortarentur accipere (munera) N. (da) naj sprejme, res ipsa hortari videtur supra repetere S., hortamur fari, quo … V., qui Fortunae te responsare superbae liberum … hortatur H., hortatur sequi O.; z drugim sup.: neque ego vos ultum iniurias hortor S. fr.

2. occ. kot voj. t. t.: (vojake) bodriti, (o)hrabriti, osrčiti (osrčevati), vnemajoč nagovoriti (nagovarjati): suos C., S., milites S., ut ipse in hortandis militibus pronuntiaverat N.; z dvojnim acc.: pauca pro tempore milites hortatus S. (z malo besedami), kolikor je pač čas dopuščal, je vojake ohrabril in … , h. socios V., armatas catervas Cat. — Act. soobl. hortō -āre -āvī -ātum: Prisc., animus hortat (po drugih orat) Pl., hortavi Sen. rh.; od tod pass. hortor -ārī -ātus: Gell., ab amicis hortaretur Varr. ap. Prisc., hoste hortato Auct. b. Hisp. (?).

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

rajši hotéti to prefer
ne hotéti to be unwilling
hočeš cigareto? will you have a cigarette?
kaj hočete? what do you want?
kaj hočeš od mene? what do you want of me?
on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
naj to hoče ali ne whether he likes it or not
hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
noče sprejeti denarja he won't accept the money
naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
ona dela, kar hoče she has her own way
sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
hočem, da greš domov I want you to go home
s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
hočemo mu dobro we wish him well
kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
kaj sem hotel reči? what was I going to say
hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
(sam) si to hotel you asked for it (yourself)
hotela me je udariti she felt like hitting me
usoda je hotela, da... it was fated that...
srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
on je tako hotel he wanted it that way
hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

hotéti querer ; (želeti) desear ; (zahtevati) pedir, exigir

rajši hoteti preferir
brezpogojno hoteti querer a todo trance
kakor hočete como usted quiera
on hoče (iti) v Nemčijo quiere ir a Alemania
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
kaj hočeš še več? ¿qué más quieres?
on ne ve, kaj hoče no sabe lo que quiere
naredi, kar hočeš haz lo que quieras (ali lo que te plazca)
hočeš nočeš plazca o no plazca, quiérase o no
bodi temu kakor hoče sea como quiera
takó si hotel así lo has querido
naj se zgodi, kar hoče venga lo que quiera

how¹ [háu] prislov
kako (vprašanje in vzklik)

how about...? kako pa kaj...?
how are you? kako se počutiš?
how do you do dober dan (pozdrav)
how much?, how many? koliko?
how many times? kolikokrat?
how ever do you do it? kako le to narediš?
how so?; ali how come? kako?, kako to misliš?
how the deuce (ali devil, dickens) ? kako za vraga?
how goes it? kako kaj gre?
how in the world? kako vendar?
how is that? odloči se že (pri kriketu); kako pa to?
how now? kako to?, kaj naj to pomeni?
and how! in še kako!
here's how! pogovorno na zdravje (pri pitju)
that's how tako, na tak način
pogovorno a nice how-do-you-do (ali how-do-'ye-do, how-d'ye-do) no, lepa reč!, kakšna godlja!

hraníti alimentar; nutrir; conservar

hraniti se z alimentarse (ali nutrirse ali vivir) de
se naj hrani na suhem in hladnem consérvese en sitio seco y fresco

hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
figurativno hudič je der Teufel ist los
sam hudič ve weiß der Kuckuck
hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
izganjanje hudiča der Exorzismus
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
biti od hudiča ein Satanskerl sein
za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
poslati k hudiču zum Teufel wünschen
tristo hudičev! Tod und Teufel!
o, hudiča! ach du grüne Neune!

hudíč diable moški spol , démon moški spol

hudič(a)! diable!, diantre!, bigre!, bougre!, fichtre!, sacrebleu!, mille tonnerres (ali diables)!
pojdi k hudiču! va-t-en au diable!
hudič naj ga vzame, pobere! que le diable l'emporte!
v sili hudič še muhe žre faute de grives on mange des merles

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

humanitaren pridevnik
1. (človekoljuben) ▸ humanitáriusSorodnike in znance pa zaprosila, naj denar raje namenijo v humanitarne namene. ▸ A rokonait és az ismerőseit arra kérte, hogy a pénzt inkább humanitárius célokra ajánlják fel.
Povezane iztočnice: humanitarna akcija

2. (o stiski ljudi) ▸ humanitáriusVojna v Jemnu je postala najhujša humanitarna kriza na svetu. ▸ A jemeni háború a világ legnagyobb humanitárius válságává vált.

hydra (Hydra) -ae, f (gr. ὕδρα)

1. (po)vodna kača, hidra
a) petdeseteroglava pošast v podzemlju: V., Val. Fl.
b) poseb. Lernaea hydra lernajska hidra ali samo hydra, mnogoglava kača v Lernajskem jezeru (Lerna), ki so ji glave, ki jih je bil Herkul sekal, ponovno zrasle, dokler ji ni s pomočjo svojega voznika Jolaja (Iolaus) izžgal krvavečih ran z živimi ogorki; imeli so jo za Kerberovo mater: Var. ap. Non., Ci. poet., Lucr., H., O., Hyg., Sen. tr.; od tod pren.: videto, ne hydra tibi sit et pellis, Hercules autem et alia opera maiora … relinquantur Ci., Lernaeas pugnet ad hydras Pr. = naj se spusti v največje nevarnosti.

2. Vodna kača, Hidra kot ozvezdje: Ci. (Arat.), Hyg.