Franja

Zadetki iskanja

  • sober1 [sóubə] pridevnik
    trezen, ne pijan, iztreznjen; zmeren, spodoben, razumen, pameten, zdrave pameti; miren, umirjen, uravnovešen, nepretiran, hladnokrven, oprezen; resen, slovesen; razsoden; gol (o dejstvu); hladen, miren, nekričeč (o barvah); preprost, temen (o obleki)

    as sober as a judge popolnoma trezen
    in sober earnest čisto resno, brez šale
    sober understanding zdrava pamet
    to appeal from Philip drunk to Philip sober opozoriti koga, da je njegovo trenutno mnenje pogojeno od razpoloženja
  • sonder [sɔ̃de] verbe transitif sondirati; meriti z grezilom (globino); navrtati; médecine preiskovati s cevko, z iglo; figuré skrbno pregledati položaj, preiskovati

    sonder l'armosphère, une plaie, un terrain sondirati ozračje, rano, teren (tudi figuré)
    sonder l'opinion publique preiskovati javno mnenje
    sonder les reins de quelqu'un (figuré) pretipati komu obisti
  • sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

    sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
    sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
    sonner la messe zvoniti k maši
    sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
    sonner le tocsin biti plat zvona
    (populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
    (familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
    se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
    quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
    midi a sonné poldan je zvonilo
    la messe sonne k maši zvoni
    sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
    ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
    son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
    faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka
  • soustvarja|ti [ò] (-m) mitgestalten, mitbilden
    ki soustvarja javno mnenje meinungsbildend
  • soutenable [sutənabl] adjectif vzdržljiv, branljiv

    opinion féminin soutenable vzdržljivo, branljivo mnenje
  • speak* [spi:k]

    1. neprehodni glagol
    govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
    izraziti se
    glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
    navtika signalizirati, dati znak
    britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

    2. prehodni glagol
    (iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
    navtika poklicati (ladjo)

    generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
    plainly speaking odkrito povedano
    roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
    so to speak tako rekoč
    not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
    nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
    to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
    to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
    to speak like a book govoriti kot knjiga
    to speak without book navesti dejstva po spominu
    to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
    to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
    to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
    to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
    his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
    my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
    to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
    fame speaks him honest on je na dobrem glasu
    to speak fair dostojno govoriti
    to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
    that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
    to speak French govoriti francoski
    I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
    to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
    this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
    this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
    to speak one's mind povedati svoje mnenje
    I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
    to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
    this portrait speaks ta portret je kot živ
    to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
    to speak plain and to the purpose jasno govoriti
    to speak sense pametno govoriti
    you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
    to speak to govoriti komu, potrditi kaj
    these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
    things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
    that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
    to speak the truth govoriti resnico
    I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
    to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
    this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
    to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
    to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
    that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
    to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
    to speak words of praise izreči pohvalne besede
    who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?
  • speculāris -e (speculum) steklen, steklast, zrcalen, zrcalast, ogledalen, ogledalast: lapis Petr., Plin., Lact. marijino steklo, sadra, zemeljsko steklo (ki so ga uporabljali za okenske šipe), ratio (domneva, podmena, mnenje) Sen. ph.; subst. speculāria -ium in -iōrum, n okenska stekla, okenske šipe, okna: Sen. ph., Col., Plin., Plin. iun., Iuv., Mart. Adv. speculāriter vidno: Ven.
  • spirit1 [spírit] samostalnik
    duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
    figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
    figurativno življenjska moč, volja
    figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
    množina razpoloženje; veter, sapica

    in (the) spirit v duhu
    out of spirits potrt, deprimiran
    absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
    animal spirit življenjska moč
    astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
    familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
    great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
    high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
    the Holy Spirit cerkev sv. duh
    low spirits potrtost, deprimiranost
    a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
    a mischievous spirit hudoben škrat
    a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
    peace to his departed spirit mir njegovi duši
    the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
    poor spirits pobitost, potrtost
    public spirit smisel za javni blagor
    unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
    the spirit of the law duh zakona
    to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
    he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
    to call up a spirit klicati duhá
    our spirits go up (rise) naša morala se dviga
    he has the spirit of a lion on ima levji pogum
    to keep up one's spirits ne izgubiti poguma
  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • spóren (-rna -o) adj.

    1. controverso, discusso, disputable, disputato, eccepibile, opinabile, discutibile:
    sporna osebnost un personaggio molto discusso
    nadvse sporno mnenje opinione assai disputata
    sporna trditev affermazione discutibile, opinabile

    2. jur. (nanašajoč se na spor) della lite, del contendere:
    sporni predmet questione, oggetto del contendere, della lite
    sporni postopek, procedura procedimento
    sporna zadeva il caso in questione
  • spoštovanje samostalnik
    1. (pozitivno mnenje) ▸ tisztelet, tiszteletben tartás
    spoštovanje do ljudi ▸ emberek iránti tisztelet
    Z urejenostjo kažeš tudi svoj odnos in spoštovanje do drugih ljudi. ▸ Az ápoltsággal a többi ember iránti viszonyodat és tiszteletedet is kimutatod.
    spoštovanje do tekmeca ▸ ellenfél iránti tisztelet
    spoštovanje do dela ▸ munka iránti tisztelet
    spoštovanje do tradicije ▸ hagyományok tisztelete
    spoštovanje do življenja ▸ élet iránti tisztelet
    medsebojno spoštovanje ▸ egymás közötti tisztelet
    globoko spoštovanje ▸ mély tisztelet
    izkazati spoštovanje ▸ tiszteletet tanúsít
    izraziti spoštovanje ▸ tiszteletet kifejez
    vzbujati spoštovanje ▸ tiszteletet kelt
    uživati spoštovanje ▸ tiszteletet élvez
    pridobiti spoštovanje ▸ tiszteletet kivív
    izgubiti spoštovanje ▸ tiszteletet elveszít
    kanček spoštovanja ▸ csepp tisztelet
    znak spoštovanja ▸ tisztelet jele
    spoštovanje živali ▸ állatok tiszteletben tartása
    spoštovanje narave ▸ természet tiszteletben tartása
    spoštovanje okolja ▸ környezet tiszteletben tartása
    zaslužiti si spoštovanje ▸ tiszteletet érdemel
    vreden spoštovanja ▸ tiszteletre méltó
    Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. ▸ A németek szeretnek tapsolni és kifejezni tiszteletüket a zenészek iránt.
    Vsi trije tekmeci so izjemno kvalitetni in vredni spoštovanja. ▸ Mindhárom ellenfél kivételesen jó és tiszteletre méltó.

    2. (izpolnjevanje; upoštevanje) ▸ tiszteletben tartás, betartás
    spoštovanje zakona ▸ törvény tiszteletben tartása
    spoštovanje pravice ▸ jogok tiszteletben tartása
    spoštovanje zasebnosti ▸ magánélet tiszteletben tartása
    V harmoniji z vnukom je mogoče živeti le ob popolnem upoštevanju in spoštovanju zasebnosti obeh. ▸ Az unokával csak mindkét fél magánéletének a teljes körű figyelembevétele és tiszteletben tartása mellett lehet harmóniában élni.
    spoštovanje resolucije ▸ határozat betartása
    spoštovanje prava ▸ jog tiszteletben tartása
    spoštovanje pravil ▸ szabályok betartása
    spoštovanje predpisov ▸ előírások betartása
    spoštovanje rokov ▸ határidők betartása
    spoštovanje načela ▸ elv tiszteletben tartása
    spoštovanje tradicije ▸ hagyományok tiszteletben tartása
    spoštovanje norm ▸ normák betartása
    spoštovanje dostojanstva ▸ méltóság tiszteletben tartása
    spoštovanje drugačnosti ▸ másság tiszteletben tartása
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    spoštovanje čustev ▸ érzelmek tiszteletben tartása
    spoštovanje potreb ▸ szükségletek tiszteletben tartása
    spoštovanje pogodbe ▸ szerződés tiszteletben tartása
    Veleposlanica je opozorila tudi na potrebo po spoštovanju meddržavnih pogodb, ki ščitijo manjšino. ▸ A nagykövetasszony figyelmeztetett a kisebbségeket védelmező államközi megállapodások tiszteletben tartásának szükségességére is.
  • spoštovati glagol
    1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkire
    spoštovati človeka ▸ embert tisztel, emberre felnéz
    spoštovati starše ▸ szülőket tisztel
    spoštovati delo ▸ munkát megbecsül
    spoštovati življenje ▸ életet megbecsül
    spoštovati kot človeka ▸ tiszteli emberként
    globoko spoštovati ▸ mélyen tisztel
    spoštovati nasprotnika ▸ ellenfelet tisztel
    spoštovati naravo ▸ tiszteli a természetet
    Ljudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
    Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

    2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betart
    spoštovati pravila ▸ szabályokat tiszteletben tart
    spoštovati predpis ▸ előírást tiszteletben tart
    spoštovati zakon ▸ törvényt betart
    Pri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.
    spoštovati odločitev ▸ döntést tiszteletben tart
    spoštovati tradicijo ▸ hagyományt tiszteletben tart
    dosledno spoštovati ▸ következetesen betart
    strogo spoštovati ▸ szigorúan betart
    To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.
    spoštovati mnenje ▸ véleményt tiszteletben tart
    spoštovati zasebnost ▸ magánéletet tiszteletben tart
    spoštovati različnost ▸ különbözőséget tiszteletben tart
    spoštovati človekove pravice ▸ emberi jogokat tiszteletben tart
    Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.
  • sprechen (sprach, gesprochen) govoriti (mit z, über o); povedati; ein Wort, kein Wort: reči; das letzte Wort, den Segen: izreči; das Urteil, heilig, schuldig: razglasiti (za); jemanden: govoriti z; nicht zu sprechen sein ne sprejemati, ne biti dosegljiv; anfangen zu sprechen spregovoriti; sprechen lassen pustiti govoriti, pustiti do besede; die Wahrheit sprechen govoriti resnico; eine Sprache sprechen govoriti jezik; deutsch/slowenisch ... sprechen govoriti nemško/slovensko ...;
    auf: zu sprechen kommen auf jemanden, etwas obrniti pogovor na, začeti govoriti o; schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o;
    aus: aus der Seele sprechen govoriti/povedati iz srca;
    durch: durch die Blume sprechen nakazati;
    für: sprechen für govoriti za, govoriti v (čigav) prid; für sich selbst sprechen govoriti sam zase, biti dovolj zgovoren;
    gegen: sprechen gegen govoriti proti (čemu), biti v škodo (čemu);
    mit: sprechen mit govoriti z; miteinander sprechen govoriti (wir sprechen nicht miteinander ne govoriva) ; zu sprechen haben mit jemandem morati se pogovoriti z; mit sich sprechen lassen biti dostopen za argumente;
    über: sprechen über govoriti o;
    um: um nicht zu sprechen von da ne govorimo o ...;
    von: sprechen von govoriti o, (erzählen) pripovedovati o
  • spremeni|ti (-m) spreminjati ändern, verändern, eine Änderung vornehmen, verwandeln, umwandeln; delno: abändern, abwandeln; radikalno: (alles) umkrempeln, auf den Kopf stellen
    spremeniti barvo sich verfärben, die Farbe wechseln
    spremeniti funkcijo čemu (etwas) umfunktionieren
    spremeniti mnenje sich anders überlegen
    spremeniti miselnost umdenken
    spremeniti načrte umdisponieren
    spremeniti namembnost čemu (etwas) entwidmen, umwidmen
    spremeniti nazaj zurückverwandeln
    spremeniti oborožitev umrüsten
    spremeniti oštevilčenje umnummerieren
    spremeniti smer die Richtung ändern, umschwenken, tehnika umlenken
    spremeniti zasedbo vlog v gledališču: umbesetzen
    zmožen, da se spremeni wandlungsfähig
    ki ga je mogoče spremeniti abänderlich
  • spremeníti changer, modifier, transformer

    spremeniti se changer, se modifier, se transformer
    spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
    noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
    to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
    to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
    vreme se bo spremenilo le temps va changer
    časi se spreminjajo les temps changent
    ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.
  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

    spremeniti barvo mudar de color
    spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
    spremeniti smer cambiar de dirección
    popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
    slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
    stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
    to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
    spremeniti se cambiar; mudarse; variar
    svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho
  • sprevréči (sprevračati resnico, pomen besed) altérer, dénaturer, fausser, déformer, donner une entorse à

    sprevreči se (vreme, mnenje) (se) changer subitement, tourner; (na hudo) dégénérer en quelque chose
  • Standpunkt, der, stališče; Stelle: stojišče; auf dem Standpunkt stehen meniti; seinen Standpunkt klarmachen odločno povedati svoje mnenje
  • Stellungnahme, die, stališče; ausgedrückte: presoja, izjava; um Stellungnahme bitten prositi (koga), da izrazi svoje stališče/mnenje; die Stellungnahme einholen poizvedeti za mnenje (koga, česa), pridobiti mnenje