Franja

inland¹ [ínlənd] pridevnik
notranji, kopenski; domač

inland bill domača menica
inland communication notranji promet
inland duty trošarina
inland market domači trg
inland navigation rečna plovba
inland trade notranja trgovina
inland revenue notranji dohodek
Inland Revenue finančna uprava
Board of Inland Revenue davčna uprava
Inland Revenue Office krajevna davčna uprava
inland sea celinsko morje
inland waterways (ali waters) kopenske plovne poti

Īnō, Īnūs in Īnōnis, acc. Inō in Inōnem f (Ἰνώ) Íno, Kadmova hči, Semelina sestra, Atamantova soproga, vzgojiteljica svojega nečaka Bakha. Za kazen jo je Iunona storila blazno, tako da se je vrgla s svojim sinom Melikertom (Melkartom) v morje, nakar je postala morska boginja Levkoteja (pri Rimljanih Mātūta): Ci., H., Val. Fl., Hyg., matertera dei O.; adj. Īnōus 3 (gr. Ἰνῷος) od Ino, Inonin: Melicerta V., raptus, sinus O., arae Val. Fl. (kjer je hotela Ino žrtvovati svojega pastorka Friksa), Isthmus Stat. (kjer so potekale Ino na čast istmijske igre, ki jih je uvedel Atamant), Learchus, undae Val. Fl.

intérieur [ɛ̃terjœr] adjectif notranji; domač, tuzemski; masculin notranjost, notranjščina, notranja dežela, notranji del dežele; dom, hiša, družinsko življenje, družinski krog; figuré notranje življenje, srce; (sport) srednji napadalec; photographie posnetek v notranjosti; (film) posnetek v ateljeju

à l'intérieur v notranjosti, znotraj, notri; pharmacie notranje
aménagement masculin intérieur notranja ureditev
antenne féminin intérieure notranja antena
commerce masculin intérieur notranja, domača trgovina
côté masculin intérieur notranja stran
cour féminin intérieure notranje dvorišče
lac masculin, mer féminin intérieur(e) jezero, morje v notranjosti dežele
Ministère masculin de l'Intérieur notranje ministrstvo
navigation féminin intérieure plovba v notranjosti dežele
politique féminin intérieure notranja politika
sentiment masculin intérieur notranje čustvo
travaux masculin pluriel intérieurs hišna, domača dela
homme masculin d'intérieur moški, ki je rad doma, ima rad družinsko življenje
femme féminin d'intérieur dobra gospodinja
vêtement masculin d'intérieur domača obleka (za doma)
intérieur richement meublé bogato opremljen dom
ne pas se mêler des affaires intérieures d'un pays ne se vmešavati v notranje zadeve kake dežele

internus 3 (inter)

1. notranji, znotraj (v notranjosti) se nahajajoč (naspr. externus): arae O. notri v hiši (se nahajajoči), ignes Sen. ph., mare Plin. Notranje ali Medzemno morje, pa tudi Sredozemsko morje (naspr. externum = Atlantsko morje, Atlantski ocean); subst. interna -ōrum, n
a) notranjščina, notranjost, notrina: mundi Plin., domorum Amm.; pren.: interna veritatis Amm. najbolj notranja globina resnice.
b) drobovje, drob(je): amara internorum tormenta Vulg.

2. metaf. tuzemski, domač: provinciae internis discordiis fessae T., internum simul externumque bellum T., i. mala S. fr., pavor T., exempla Amm.; subst.: ad interna praevertere T. domače (notranje) zadeve, interna provinciarum Cod. Th.

in-tumēscō -ere -tumuī

1. napihniti se, naduti se, nabuhniti, nabrekniti, nape(nja)ti se, oteči (otekati), narasti (naraščati), obotavljati se (o ranah): Amm., Cels., intumuit venter O., genae O., si partes corporis in vesicas intumuerint Plin.; pren.: paludes intumuere aestu O. so se dvignila, napela, vox intumescit repercussa T. se ojača, se okrepi, intumescit motus T. se širi, intumescente fluctu Plin., intumuerat subitis tempestatibus mare Sen. rh. nevihte so bile razburkale morje, loco paululum intumescente Col. dvigati se, intumescit alta viperis humus H. tla se visoko dvigajo zaradi kač = po (na) tleh se dvigajo napihujoč se kače, irae intumuere Stat. so vzkipele, sub pectore bilis intumuit Pers.

2. metaf.
a) (o prevzetnosti) napihniti (napihovati) se, biti ošaben, napuhniti se: intumescere statim superbiā ferociāque T., intumuit turbā suorum O., (Nioba) numquam secundis rebus intumuit Plin. iun.
b) razjariti se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se: Iuppiter intumuit O., alicui i. O. jeziti se nad kom, foeda visu et horrenda facies depravantium se atque intumescentium Sen. ph.

in-vehō -ere -vēxī -vectum

I. (act.)

1. vpeljati (vpeljevati), pripeljati, dovažati, prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) v kaj: tantum pecuniae in aerarium invexit Ci., mare invehit litoribus opes Cu. vrže na breg, flumen novos agros invehit Ci. nanese, naplavi, flumina aquas invehunt Cu., terrae motus mare fluminibus invehit L. povzroči, da vdre morje v reke, frumenta invehere Plin., legiones Oceano i. T., delphinus in arenam invectus Plin., limum Plin.; pren.: bellum invexit totam in Asiam Ci. je razširil po … , divitiae avaritiam invexere L. je seboj privedlo, povzročilo, quae (mala) tibi casus invexerat Ci. je bilo prizadelo.

2. occ. (blago) uvoziti (uvažati): vinum in Galliam C., animalia Cu., Mel., peregrinas merces Plin., milium ex Indiā in Italiam Plin., externa omnia ab oriente invecta Plin., quibus utrisque rebus evehi atque invehi ad praedia scimus Varr. —

II. (refl. in med.)

1. noter se peljati, (pri)peljati se v (na): si in Capitolium invehi victor cum laureā gestiret Ci., triumphans urbem invectus L.; nav. s pristavki: curru, carpento, vehiculo, plaustro Ci., V., L., O., per auras iunctis invecta columbis O. vozeča se z golobjo vprego.

2. occ.
a) prijahati, (pri)jezditi v: invehitur celeri barbarus hostis equo O., quacumque equo invectus est L., heptapylo invehi L.; abs.: portae patenti (skozi … ) invehi L.
b) na ladji se peljati v, ladjariti v, pluti v, jadrati v: in portum ex alto invehi Ci., nave ad portum L., invehor litori L., flumine Ci.
c) leteti v: aetherias invectus es arces O., invectae angues Ci.
č) teči v: fluctus se invehunt Cu., mare invehitur ad … Cu., amnis violentus invehitur Cu.

3. vdreti, prodreti (prodirati), dreti v kaj, proti čemu, jezditi, peljati se proti čemu; o bojnem vozu: currus invehuntur in phalangem Cu.; tudi o ladjah: naves invehuntur in quinqueremem Cu., navibus (dat.) invehi Cu.; o konjeniških napadih: Coenus in laevum cornu invehitur Cu., laxatis habenis invecti Cu., invehi in mediam aciem Cu.; tudi čisto splošno: acies se invexit L., utrimque invehi hostem nuntiatur L., i. se undique L., invehi multa caede hostium Cu.; metaf. (z besedami) koga napasti (napadati), zadreti (zadirati) se nad kom (na koga); abs.: sed quid (čemu) ego tam vehementer invehor? Ci., in oratione asperius (precej ostro) in quosdam homines invehi Ci., acriter in aliquem Cu., petulanter in aliquem Ci. zbadati, vehementius in causam principum Ci., in aliquam rationem Ci., totā illa oratione in me est invectus Ci., multis verbis in eius perfidiam i. L., Caesar aperte in te invehens Ci., minis invectus est in Sidicinos Ci., acerbius i. Ci., verbis tristissimis O., in cunctos Suet.; z acc. n.: multa, nonnulla in aliquem invehi N. na različne načine, na več načinov, mnogoteroma. —

III. na (v) čem se peljati, se voziti, jezditi na čem itd.: invecta corpori (preko trupla) patris filia L., Triton invehens beluis Ci. na pliskavkah (= delfinih) jezdeč.

ionien, ne [jɔnjɛ̃, ɛn] adjectif jonski

la mer Ionienne Jonsko morje

iónski ionien, d'Ionie ; (starinsko) ionique

ionsko morje mer Ionienne
ionski dialekt dialecte moški spol ionien
ionski verz vers moški spol ionique
ionski steber colonne ženski spol ionique

Iordānēs -is, m Jordan, glavna palestinska reka, ki izvira na Antilibanonu in se izliva v Mrtvo morje: T., Plin., Lact. — Od tod adj. Iordānicus 3 jordanski, ob Jordanu ležeč: ripa Aug.

Irlande [irlɑ̃d] féminin Irska

la mer d'Irlande Irsko morje

izhód exit; way out; egress; outlet; egression; opening; figurativno (možnost) resort

izhód v sili emergency exit
kot zadnji izhód (figurativno) in the last resort
izhód na morje outlet (ali egress) to the sea
ni drugega izhóda (figurativno) there is no other way (ali no choice)
napraviti izhód za dim to provide a vent (ali a vent-hole) for the smoke
videti izhód (figurativno možnost) to see a way out
ne vidim nobenega izhóda (figurativno) I am at my wit's end
to je položaj brez izhóda it is a deadlock (ali stalemate), pogovorno we're in a cleft stick, we're up a gum tree
sprejmem to le kot zadnji izhód I accept it only as a last resort

izlíti vaciar; echar

izlivati se v (o reki) desembocar en, desaguar (v morje en el mar)

jet¹ [žɛ] masculin met, lučaj, metanje; mladika, poganjek; vlivek, odlivek

jet d'eau vodomet
jet d'abeilles roj čebel
jet de sang curek krvi
jet de lumière žarek svetlobe
jet à la mer odmet (dela) tovora z ladje v morje
à jet continu nepretrgano, neprestano
du premier jet na prvi mah
d'un (seul) jet z enim samim mahom, naenkrat, brez popravljanja
à un jet de pierre oddaljen za lučaj kamna
premier jet prvi osnutek, skica
arme féminin de jet metalno orožje

jónico jonski

Mar Jónico Jonsko morje

júžen del sur; meridional

v južni smeri hacia el sur
južno od al sur de
južna polobla hemisferio m austral
južni tečaj polo m Sur; polo m austral
južni polarni krog círculo m (polar) antártico
južna širina latitud f sur
Južna Amerika América f del Sur; Sudamérica f
južna Francija (la) Francia meridional
južna obala costa f (del) sur
južne države Estados m pl del sur
južni veter viento m sur
južno sadje frutas f pl meridionales (ali del Sur ali tropicales)
Južno Ledeno morje Océano m Glacial Antártico
južni Slovani eslavos m pl del Sur
južno vreme (je) (hay) deshielo (m)

kábel cable; wire rope; cable-rope; (dolžinska mera) cable, cable length (VB 185 metrov, ZDA 219 metrov)

armiran kábel armoured cable
nearmiran kábel bare cable
podmorski kábel submarine cable
podzemni kábel underground cable
nadzemni kábel overhead cable
polaganje kábla imbedding of the cable, cabling, (v morje) cable laying
sporočilo po káblu cabled report
položiti kábel to lay a cable

kàk (-a -o) adj.

1. (izraža nedoločnost osebe ali stvari) qualche:
prenočili bomo v kaki koči pernotteremo in qualche baita

2. (izraža približnost) qualche; un:
za kak teden bi šel rad na morje mi piacerebbe andare al mare per qualche settimana
redi kakih deset glav živine alleva una decina di capi di bestiame

3. (v prislovni rabi nekako, približno) circa; un:
v Firencah sem bil kake petkrat a Firenze ci sono stato cinque o sei volte

kákšen (-šna -o) adj.

1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui

kaplj|a ženski spol (-e …) der Tropfen, -tropfen (dežna Regentropfen, krvi Blutstropfen, pelina Wermuttropfen); ➞ → kapljica
do zadnje kaplje bis zur Neige, izprazniti steklenico: das Letzte aus der Flasche holen
figurativno kaplja v morje ein Tropfen auf den heißen Stein
figurativno do zadnje kaplje krvi bis zum letzten Mann, (do zadnjega diha) bis zum letzten Atemzug
kaplja za kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

karíbski (-a -o) adj. geogr. caribico, caraibico, dei Caraibi:
zool. karibski lamantin lamantino, manato (Trichechus manatus)
geogr. Karibsko morje Mar dei Caraibi