-
ἀρι-πρεπής 2 (πρέπω) ep. izvrsten, ugleden, odličen, lep.
-
εἰδάλιμος 3 (εἶδος) ep. lepe postave, ličen, brhek, lep.
-
Ἐνδυμίων, ωνος, ὁ lep mladenič, ki ga je ljubila Selena.
-
ἐπίδειξις, εως, ἡ, ion. ἐπίδεξις, ιος 1. kazanje, pokaz, razkazovanje, slovesni nastop, ogled vojske; ἐς ἐπίδεξιν ἀπίκετο prišlo je ljudem pred oči (= ljudje so izvedeli), ἐπίδειξιν ποιοῦμαι pokažem svojo moč, priznavam, ἐπίδειξιν λόγων ποιοῦμαι imam sijajen (lep) govor. 2. a) dokaz, ἐπίδειξιν ποιοῦμαι dokažem; b) poizkus, kot vojaški t. t. ἐπίδειξιν ἐποιοῦντο (vojaki) so napravili navidezen napad.
-
ἐπίκτησις, εως, ἡ (ἐπι-κτάομαι) poet. nov (lep) dobiček, nova korist.
-
ἐραννός 3 (ἐράω) ljubljen, mil, ljubek, prijeten, lep.
-
εὐ-ανθής 2 (ἄνθος) kdor lepo cvete, cveten, bujen, pisan, lep.
-
εὐ-ειδής 2 (εἶδος) ep. lepe postave, lep, ličen, čeden.
-
εὐημερία, ἡ jasno vreme, lep dan, sreča.
-
εὐθημοσύνη, ἡ dober, lep red, dobra uredba, redoljubnost.
-
εὔ-λεκτρος 2 (λέκτρον) poet. 1. z lepo posteljo, preljubezniv, lep, dražesten νύμφα. 2. Afroditin pridevek: ki podeljuje zakonsko srečo, ki obuja ljubezen do dražestnih nevest Κύπρις.
-
εὐμορφία, ἡ čedna postava, lep obraz, lepota.
-
εὔ-μορφος 2 (μορφή) lepolik, lep.
-
εὐπρέπεια, ἡ dostojnost, spodobnost, lepa vnanjost, lepota, εὐπρέπεια λόγου lepe besede, μετ' εὐπρεπείας na lep način, δι' εὐπρέπειαν v olepševanje, zavoljo lepšega.
-
εὐ-πρεπής 2 (πρέπω) 1. dostojen, primeren, spodoben, prikladen εὐπρεπές ἐστι z inf. spodobi se. 2. lep, zal, ugleden, odličen, slaven; τὸ εὐπρεπὲς τοῦ λόγου lepe, zapeljive besede. 3. lepo doneč, navidezen, dozdeven, verjeten, lepo prikrit, svetohlinski, ἐκ τοῦ εὐπρεποῦς navidez. – adv. εὐπρεπῶς, ion. -έως primerno, spodobno, navidez βούλομαι, ὡς εὐπρεπέστατα τίθημι sestavim kar najprimerneje.
-
εὐταξία, ἡ dober, lep red, rednost, poslušnost, disciplina.
-
εὐ-φυής 2 (φύομαι) [sup. εὐφυέστατος, adv. -ῶς] 1. lepolik, lepe rasti, brhek, brhke rasti, lep. 2. nadarjen, razumen, spreten, sposoben, ugoden, pripraven, dovtipen, bistroumen, τὸ εὐφυὴς εἶναι prirojena nadarjenost.
-
εὐφωνία, ἡ lep, prijeten glas.
-
εὐ-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ poet. = εὐ-ῶπις lep.
-
θαῦμα, ατος, τό, ion. θῶμα (θέα) 1. čudež, čudo, čudovita stvar, čudovito delo, umetnina, čudo lep pogled, θαῦμα ἰδέσθαι = čudovit pogled (mirabile visu), θαῦμα ποιοῦμαί τινος (περί τινος) čudim se čemu. 2. začudenje, strmenje, občudovanje; ἐν θαύματί εἰμι, γίγνομαι, ἔχομαί τινος čudim se čemu, θαῦμα ὑπέρχεταί τινα strah obide (izpreleti) koga, θαῦμα ἔχω, θαῦμα ἔχει με čudim se, θαῦμά τινι γίνεται nekdo se mora čuditi.