Franja

drug¹ (-a, -o)

1. der andere, ein anderer
drugi množina andere
tako kot drugi wie alle anderen auch
nekdo/kdo drug ein anderer
drugi ljudje andere Leute, s stališča govorečega: die anderen
drug jezik eine andere Sprache
v drugem jeziku in einer anderen Sprache, anderssprachig
z drugimi besedami mit anderen Worten

2. (drugačen, spremenjen) ein anderer (postal je drug človek er ist ein anderer Mensch geworden)

3. (siceršnji) sonstig
| ➞ → druga, ➞ → drugo

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drúg, drugáčen otro; diferente; diverso

drugi los otros
med drugim entre otras cosas
noben drug kot on ningún otro sino él
drugo lo otro, (ostalo) lo demás
drug z drugim uno por uno
to je nekaj drugega eso ya es otra cosa; fam (fig) eso ya es otro cantar
postati drugega mnenja cambiar de idea (ali de opinión)
ne preostane mi nič drugega no me queda (ali no tengo) otro remedio

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

drugáče otherwise; in another (ali different) way (ali manner); differently (od from)

takó ali drugáče somehow; one way or other
drugáče (v drugih ozirih) in other respects; (sicer) else
to je čisto drugáče it is quite difrerent, pogovorno it's not at all like that
v mojem primeru je (ravno) drugáče in my case the boot is on the other foot
čisto drugáče (ravno nasprotno) just the other way, just the other way round
če ni drugáče možno if there is no other way
na to gledam čisto drugáče I look upon it in quite a different light
drugáče misliti to differ in opinion
sedaj drugáče misliti to have second thoughts
drugáče postopati, ravnati kot sicer (običajno) to act differently than usual
ne morem drugáče, kot da se smejem I can't help laughing
stôri to takoj, drugáče (sicer) ti bo žal do it at once, or you'll regret it (ali you'll be sorry)

drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
drugače povedano in altre parole
to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drug|o srednji spol (-ega)

1. anderes
nekaj drugega etwas anderes
čisto nekaj drugega eine ganz andere Sache
nič drugega nichts anderes
ne drugega kot (samo) nichts anderes als, nur

2.
in drugo und anderes, und anderes mehr ( kratica:idr. u.a./u.a.m.)
med drugim unter anderem ( kratica:m.dr. u.a.)

3. filozofija das Andere
čisto drugo das ganz Andere

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

držáti tener

drži! (= prav!) ¡de acuerdo!
držati v dobrem stanju mantener en buen estado
držati obljubo cumplir con su promesa
držati besedo tener su palabra
ne držati (svoje) besede no tener (ali faltar a) su palabra
držati korak s kom ir al compás de alg
držati mero ser moderado
led ne drži el hielo está poco firme
lepo vreme drži el tiempo se mantiene sereno
držati s kom tomar partido con alg, hacer causa común con alg, simpatizar con alg
držati v roki, za roko tener en la mano, de la mano
držati v šahu (tudi fig) tener en jaque
držati se leve (desne) llevar la izquierda (la derecha)
obljubiti in obljubo držati je dvoje del dicho al hecho hay un gran hecho
bolje drži ga kot lovi ga más vale una toma que dos te daré

duda samostalnik
1. (pripomoček za dojenčka) ▸ cumi, cucliDokazano je, da otrok prej opusti sesanje dude kot palca. ▸ Bizonyított tény, hogy a gyerekek előbb abbahagyják a cumizást, mint a hüvelykujjuk szopogatását.
Sopomenke: cucelj

2. (za pitje) ▸ cumiSopomenke: cucelj

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dva (dve, dve) zwei; (oba) beide
v dveh dneh … ipd. ➞ → deset
dva in pol zweieinhalb
dva tisoč zweitausend
koncert za dva solista das Doppelkonzert
zwei- (na dva plamena zweiflammig, na dva tedna zweiwöchentlich, v dveh vrstah zweireihig, v dveh zvezkih/knjigah zweibändig, z dvema obrazoma zweigesichtig, z dvema ročema zweihenkelig, z dvema rogljema zweizinkig, z dvema tuljavama zweizügig)
vojna na dveh frontah der Zweifrontenkrieg
šport med dvema ognjema der Völkerball
po dva je zwei, zu zwei
za dva für zwei
razdeliti na dva dela zweiteilen
tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
| ➞ → oba, obadva

dvakrat zweimal
dvakrat toliko doppelt [soviel] so viel, das Doppelte
dvakrat večji doppelt so groß
dvakrat na mesec/teden/ leto zweimal monatlich/wöchentlich/jährlich
➞ → desetkrat
bolje dvakrat kot enkrat doppelt genäht hält besser
kdor hitro da, dvakrat da wer rasch gibt, gibt doppelt

dve strani istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Kot smo videli, sta spomin in ustvarjalnost dve strani istega kovanca. ▸ Mint láttuk, az emlékezet és a kreativitás egyazon érem két oldala.
Sopomenke: dve plati istega kovanca

dvížen (-žna -o) adj.

1. alzabile, levabile, sollevabile:
dvižni most ponte levatoio
dvižna zapornica saracinesca; botola

2. di sollevamento:
dvižni mehanizem meccanismo di sollevamento
dvižni stolp (v rudniku) pozzo di estrazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. dvižna prostornina cilindrata
banč. dvižni listek buono di prelevamento
fiz. dvižni kot angolo di elevazione
fiz. dvižna doba tempo di salita (di un grave)

dvójček -íca twin; twin brother, twin sister

dvójčka, -čici twins pl; twin brothers pl, twin sisters pl; mineralogija twin crystals pl
rojen kot dvójček, -íca twinborn
siamska dvójčka Siamese twins
mesti dvójčici twinned towns
Dvojčka astronomija Gemini, the Twins
enojajčna (dvojajčna) dvójčka identical (fraternal) twins
telefon dvójč party line

dvoumnost samostalnik
1. (nejasnost) ▸ kétely, kétértelműségDejal je še, da je sporazum usklajen in odpravlja vsa vprašanja, ki so v preteklosti dopuščala dvoumnosti in različne interpretacije. ▸ Elmondta, hogy a megállapodást egyeztették és minden olyan részletet kiküszöböltek, amelyek a múltban kételyeket ébresztettek és eltérő értelmezéseket tettek lehetővé.

2. (dvoličnost) ▸ képmutatás
Podobno kot drugje mora OZN tudi tu zakrpati prepad, ki ga je za seboj pustila dvoumnost mednarodne politike. ▸ Ahogy másutt, az ENSZ-nek itt is át kell hidalnia a szakadékot, amelyet a nemzetközi politika képmutatása hagyott maga után.