Franja

vŕhnji superior; alto; más elevado

vrhnja koža epidermis f
vrhnja obleka sobreveste f, (zaščitna pri delu, »pajac«) fam mono m, (letalska) mono m de vuelo

zájčji hare(-), hare's, of a hare

zájčja detelja botanika sorrel, hare's foot
zájčja ustnica medicina harelip
imeti zájčjo ustnico to be harelipped, to have a harelip
zájčje uho botanika hare's ear
zájčja koža hare's skin

zájčji de lièvre, de lapin

zajčja koža peau ženski spol de lapin (ali de lièvre)
zajčja pasteta pâté moški spol de lièvre
zajčja pečenka rôti moški spol de lièvre, lièvre rôti
zajčja detelja (botanika) oxalide ženski spol (acide)
zajčja ustnica (medicina) bec-de-lièvre moški spol
zajčja luknja (brlog) gîte moški spol

zájčji de liebre

zajčja pečenka asado m de liebre
zajčja koža piel f de liebre
zajčja detelja (bot) pie m de liebre
zajčja ustnica (med) labio m leporino

zrèl (-éla -o) adj.

1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato

2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo

3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni

4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi

zŕnast (-a -o) adj. granuloso, granulato; min. granulare:
zrnasta zgradba struttura granulare
usnj. zrnasta koža zigrino

žámet terciopelo m , (volneni) felpa f

mehek kot žamet suave como el terciopelo, aterciopelado
kot žamet mehka koža cutis m sedoso

žámeten (-tna -o) adj.

1. di velluto:
žametna obleka abito di velluto
žametna blazinica (v draguljarnah) mostrino
tekst. žametni trak vellutino

2. vellutato:
žametna koža pelle vellutata

3. zool.
žametna pršica trombidio, trombicula (Trombidium holsericeum)
zool. žametna raca orco marino (Melanitta fusca)

αἴγειος 3 αἴγεος (αἴξ) kozji (τυρός); iz kozje kože (ἀσκός, κυνέη); αἰγέη, ἡ (δορά) kozja koža, kozlina.

αἰγίς, ίδος, ἡ [Et.: sor. z αἰγανέη kopje. Ljudska etimologija je zvezala besedo z αἴξ koza] poet. ion. 1. kozja koža, kozlina. 2. poet. ep. egida, Zevsov ščit; pren. burja, vihar.

ἀλωπεκῆ, ῆς, ion. -κέη, ἡ ἀλωπεκίς, ίδος, ἡ (ἀλώπηξ) sc. δορά lisičja koža, lisičji kožuh, lisičina, kapa iz lisičine.

ἀνθρώπειος 3, ion. ἀνθρωπήιος in ἀνθρώπινος 3 človeški, zemeljski, dostojen človeka, človeku primeren; subst. ἡ ἀνθρωπηίη(sc. δορά) človeška koža; πᾶν τὸ ἀνθρώπινον ves človeški rod; τὸ ἀνθρώπινον (in. pl.) človeške, pozemske zadeve, napake, zmote, usoda itd.

ἀπόδερμα, ατος, τό ion. odrta koža.

ἀπο-πνέω ep. ion. [fut. ἀποπνεύσομαι] ep. tudi ἀπο-πνείω 1. izdihnem (dušo), umrjem θυμόν; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo ὀδμήν, τοῦ χρωτὸς ἥδιστον ἀπέπνει njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja ἀπό τινος.

ἀρνακίς, ίδος, ἡ (ἀρήν, νάκος) ovčja koža, kožuh.

ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.

βοεικός 3 βόε(ι)ος 3 (βοῦς) ep. ion. poet. goveji, volovski; ζεύγη volovska vprega; ἱμάντες iz volovske kože; κρέα govedina; βοείη, ἡ (sc. δορά) volovska koža, ščit iz volovske kože.

βοῦς, ὁ, ἡ [Et. iz βωυς (g^wōw, g^wow-), lat. bōs (= umbr.-samn. obl., lat. bi bilo: vōs), slov. govedo, nem. Kuh (got. kôs). – dor. βῶς, gen. βοός, dat. βοΐ, acc. βοῦν, ep. βῶν, pl. βόες, βοῶν, βουσί, βόεσσι, acc. βοῦς, poet. βόας, dor. βῶς]. 1. govedo, vol, bik, krava. 2. goveja koža, usnje, ščit iz goveje kože.

βύρσα, ἡ ion. (odrta) koža.

δέρμα, ατος, τό (δέρω) koža, meh.