Franja

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

diū², adv. (analogno po diū¹ tvorjen iz *dū, prim. dūdum)

I.

1. dolgo (časa): diu disputavi Pl., diu vivere Ci., haec Maurus secum ipse diu volvens S., diu princeps orator … existimatus est Q., diu mori, perire Sen. ph. počasi, nimis diu Pl., nimium diu te castra desiderant Ci., parum diu Ci., multum et diu Pl., Ci., diu multumque Ci., S., Fl., multum ac diu Ap., tam diu Pl., Ter., Suet., tam diu fuit Apollonius in carcere Ci., quam diu furor tuus nos eludet? Ci., tam diu, quam diu Ci. idr. tako dolgo, kakor (prim. iuxtapositio tamdiū, quamdiū), iam diu Pl., Suet., quod populus iam diu desiderat Ci., haud diu Ter., saepe diuque H., diu diuque Ap., diu post, non (neque) diu post Gell., diu postea Amm.; komp. diūtius (diŭtius Ph.), v primerah (kjer je treba primerjalni porek dostaviti) = dalj (časa), dljè: eo vos … diutius detinui Pl., ne ali non diutius Ca., ne diutius teneam Ci., diutius enim iam in hoc desiderio esse non possum Ci., ubi se diutius duci intellexit C.; s quam: diutius quam duabus horis locutum esse constat Sen. ph.; sicer = predolgo, precej dljè (= precej dolgo časa): diutius morari C., neque illis … diutius eā (victoriā) uti licuisset S., paulo diutius abesse L.; superl. diūtissimē najdlje, prav dolgo (časa): Suet., ut ii beatissimi esse videantur, apud quos ille diutissime commoratur Ci., diutissime senem esse Ci., quam diutissime Ci. kar najdalje (mogoče), qui diutissime impuberes permanserunt C.

2. že dolgo časa, že davno, že zdavnaj: neque enim diu huc commigrarunt Ter. ni dolgo tega, kar … , arma diu desueta circumdat umeris V.; adv. ojačan z iam: Ter., factumst iam diu Pl., nec diu hic fui Pl. ni še dolgo tega, kar sem prišel sem, Graecia iam diu suis consiliis perculsa est Ci. že dolgo je tega, kar je Grčija … , diu iam Plin.; tudi: iam diu factumst, postquam bibimus Pl., illi quidem hau sane diust quom (= cum) dentes exciderunt Pl., neque diu est, cum … Ap.

— II. pren. (krajevno) daleč, na veliko razdaljo: Italia … diu excurrit Mel.

dláka (-e) f

1. anat. pelo:
puliti si dlake strapparsi i peli

2. (živalska dlaka) pelo, peli:
naježiti dlako arricciare il pelo
odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
PREGOVORI:
kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio

dnevna soba stalna zveza
(prostor) ▸ nappali, nappali szobaŠel sem v dnevno sobo, kjer je sedel oče in listal po časopisu. ▸ Bementem a nappaliba, ahol apám ült és az újságot lapozgatta.

dobič|ek moški spol (-ka …) der Gewinn, der Profit; -gewinn (čisti Reingewinn, energijski Energiegewinn, inflacijski Inflationsgewinn, kosmati Rohgewinn, navidezen Scheingewinn)
davek na dobiček die Gewinnsteuer
dvig dobička die Gewinnentnahme
ugotovitev dobička die Gewinnfeststellung
delež pri dobičku die Ergebnisbeteiligung, Gewinnbeteiligung, Erfolgsbeteiligung
imeti dobiček Gewinn machen
imeti dobiček od Gewinn ziehen aus, figurativno Kapital schlagen aus, profitieren von
obetati dobiček gewinnträchtig sein
prinašati dobiček einen Gewinn abwerfen
kdor ima dobiček der Gewinner, ženska: die Gewinnerin
hlepenje po dobičku die Profitgier
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

dobíček (-čka) m

1. guadagno, profitto, lucro; ricavo:
prinašati dobiček essere redditizio
masten dobiček profitto enorme
prodajati z dobičkom vendere con (notevole) guadagno
ekon. čisti dobiček guadagno netto
vojni dobiček profitti di guerra

2. (korist) profitto, guadagno, utile, provento, vantaggio:
pri vsaki stvari gledati samo na dobiček guardare sempre soltanto al proprio utile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na dobičku guadagnarci
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima fra due litiganti il terzo gode

dōnārius 3 (dōnum) v darilo bogovom posvečen: lanx Petr. Od tod subst.

1. dōnārium -iī, n posvečeni, zaobljubljeni dar: Aur., Arn. (pri L. XLII, 28, 9 pišejo nekateri dona).

2. (kraj, kjer se darujejo taki darovi) žrtvenik, svetišče: si tua contigimus manibus donaria puris O., ductos alta ad donaria currus V.

3. svetiščna zakladnica: Lucan., Ap.

dovoz samostalnik
1. (dostopna pot) ▸ bekötőút, felhajtóút, megközelítő útPri hiši številka 4 je vključila smerni kazalec in pričela zavijati levo na makadamski dovoz. ▸ A 4-es számú háznál bekapcsolta az irányjelzőt és elkezdett balra kanyarodni egy kavicsos bekötőútra.Protestom so se priključili tudi tovornjakarji, ki so danes zjutraj blokirali dovoze do več skladišč z gorivi. ▸ A tüntetésekhez csatlakoztak a kamionsofőrök is, akik ma reggel lezárták a bekötőutakat több üzemanyagraktárhoz.Vhod v skupno urgentno službo treh istrskih občin bo s strani, kjer je tudi dovoz za reševalna vozila. ▸ A három isztriai település közös sürgősségi osztályának bejárata azon az oldalon lesz, ahol a mentőautók számára is van felhajtó.Dejal je še, da je prometna inšpekcija zagrozila, da bo zaprla vse dovoze do dvorane. ▸ Elmondta, hogy a forgalmi felügyelőség azzal fenyegetett, hogy a csarnokokhoz vezető összes felhajtóutat bezárja.
Dvorišče je bilo že očiščeno, prav tako dovoz do hiše, celo vhod do vrat. ▸ Az udvart már kitakarították, ahogy a házhoz vezető felhajtót is, egészen a bejáratig.
Avta nima kje parkirati, ker ni dovoza v garaže, mestno pa je kar naprej prenapolnjeno s pločevino. ▸ Nincs hol leparkolni az autót, mert a garázsokhoz nincs feljáró, a városközpont pedig folyamatosan tele van járgányokkal.

2. (dostava ali prihod z vozilom) ▸ behajtás, felhajtás, szállítás

drâgo
1. prisl. drago, ljubo: drago mi je što si došao
2. členek, poudarja poljubnost, koli: tko mu drago ko mu drago kdor koli; koliko mu drago kolikor koli; gdje mu drago kjer koli

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

Dromos -ī, m (Δρόμος) Drom(os),

1. poljana pri Šparti, tekališče za špartansko mladino: L.

2. Dromos Achilleos (Δρόμος Ἀχίλλειος) Ahilov Drom(os), dolg in ozek rt krimskega polotoka, kjer naj bi Ahil priredil tekmovanje v teku: Plin.

dŕzen bold; daring; hardy; audacious; courageous

neumno dŕzen foolhardy
dŕzno dejanje a deed of daring
dŕzno početje a bold (ali hazardous ali venturesome) enterprise
dŕzno tvegati za kaj to put a bold face on something
nevednost je dŕzna, kjer se vednost obotavlja fools rush in where angels fear to tread

dubius 3, adv. -ē

1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.

2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.

1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.

2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan.

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

dva (dve, dve) zwei; (oba) beide
v dveh dneh … ipd. ➞ → deset
dva in pol zweieinhalb
dva tisoč zweitausend
koncert za dva solista das Doppelkonzert
zwei- (na dva plamena zweiflammig, na dva tedna zweiwöchentlich, v dveh vrstah zweireihig, v dveh zvezkih/knjigah zweibändig, z dvema obrazoma zweigesichtig, z dvema ročema zweihenkelig, z dvema rogljema zweizinkig, z dvema tuljavama zweizügig)
vojna na dveh frontah der Zweifrontenkrieg
šport med dvema ognjema der Völkerball
po dva je zwei, zu zwei
za dva für zwei
razdeliti na dva dela zweiteilen
tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
| ➞ → oba, obadva

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvonožec samostalnik
1. (o živali) ▸ kétlábú
Vseeno je, če se odločimo za dlakastega štirinožca ali pernatega dvonožca: žival nam pomaga razporediti dan. ▸ Mindegy, hogy egy szőrös négylábú vagy egy tollas kétlábú mellett döntünk: segít beosztani a napunkat.

2. izraža negativen odnos (o človeku) ▸ kétlábú szerzet, približek prevedka ▸ két lábon járó teremtmény
Če vam je to premalo, se zapeljite na najbližjo cesto, kjer podivjanih dvonožcev v jeklenih štirikolesnikih nikoli ne zmanjka. ▸ Ha ez nem lenne elég önöknek, hajtsanak ki a legközelebbi útra, ahol sosincs hiány a négykerekű járgányokban száguldozó kétlábú szerzetekből.

dvôrīšnī -ā -ō starograjski: -o mjesto kraj, kjer so razvaline starega gradu

échouer [ešue] verbe intransitif nasesti (ladja); figuré spodleteti, izjaloviti se, ne uspeti, propasti; verbe transitif potisniti (čoln, ladjo) na breg

s'échouer sur nasesti na
échouer à l'examen pasti na izpitu
faire échouer preprečiti, onemogočiti
il a échoué dans son projet načrt se mu je izjalovil
nos tentatives ont échoué naši poskusi so propadli
échouer un bateau poriniti čoln na breg, na plitvino (kjer bo obstal)
comment ce journal a-t-il échoué sur mon bureau? kako je ta časopis prišel (se znašel) na moji pisalni mizi?

Ēetiōn -ōnis, m (Ἠετίων) Eetion, Andromahin oče: O. Od tod adj. Ēetiōnēus 3 (Ἠετιώνειος) Eetionov: Thebae O. Tebe v Miziji južno od Ide, kjer je kraljeval Eetion.