Franja

ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti

tracer [trase] verbe transitif na-, za-črtati; narisati, skicirati, trasirati; zasnovati; verbe intransitif, botanique plaziti se (po tleh)

tracer une ligne potegniti črto
tracer un patron à la roulette s koleščkom zarezati šablone
tracer un triangle au tableau načrtati, narisati trikotnik na tablo
(figuré) tracer le chemin, la voie pokazati pot, po kateri je treba iti; dati zgled; utreti pot
(populaire) ils ont dû tracer pour arriver avant nous morali so iti zelo hitro (teči), da so prišli pred nami

trechedipnum -ī, n (gr. τρεχέδειπνος -ον k pojedini tekoč (= hiteč)) trehedípnon = lahka moderna obleka, v kateri so rimski gizdalini hodili v goste, obedna obleka: rusticus ille tuus sumit trechedipna, Quirine, et ceromatico fert niceteria collo Iuv.

trichiasis -is, f (gr. τριχίασις) trihíaza (= obrnitev trepalnic navznoter), očesna bolezen, pri kateri trepalnice nepravilno rastejo navznoter proti zrklu in tako dražijo in vnemajo oko: Veg.

tropa, adv. (gr. τρόπα) trópa, igra, pri kateri so metali kocke, orehe ali želod iz določene razdalje v jamico: et ludit tropa nequiore talo, nostris otia commoda Camenis Mart.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

turn² [tə:n]

1. prehodni glagol
(za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
zmešati (glavo), zmesti, znoriti
ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
figurativno lepo formulirati (stavek)
zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

2. neprehodni glagol
vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

to turn an attack vojska odbiti napad
to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
to turn s.o.'s brain znoriti koga
his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
to turn Catholic postati katoličan
to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
turned commas narekovaj
to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
to turn to a dictionary zateči se k slovarju
to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
to turn the edge of a knife skrhati nož
to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
to turn a film snemati film
to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
to turn ground prekopati zemljo
his hair has turned grey osivel je
to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
my head turns vse se mi vrti v glavi
his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
the joke was turned against me šala je letela name
the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
to turn pale postati bled
it turned her pale prebledela je ob tem
to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
to turn rancid postati žaltav
to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
to turn and rend napasti s sramotenjem
to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
to turn a somersault napraviti prekuc, salto
to turn one's steps home kreniti domov
my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
to turn a table leg stružiti nogo za mizo
to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
to turn traitor postati izdajalec
to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
to turn upon s.th. biti odvisen od česa
to turn everything upside down postaviti vse na glavo
the boat turned upside down čoln se je prevrnil
my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
to turn a Latin verse skovati latinski stih
to turn water into wine spremeniti vodo v vino
my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
to turn a wheel (za)vrteti kolo
the wheel turns kolo se vrti
the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
this wood turns well ta les se dobro struži
even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden

tympanītēs -ae, m (gr. τυμπανίτης) timpanít

1. bobníca, bobnjáča, vrsta vodenice, pri kateri je trebuh tako napet in otekel, da če udarimo po njem, oddaja enak zvok kot timpan ali boben: Veg., Cael.

2. bobníčnik, bobnjáčar, za bobníco (bobnjáčo) bolehajoči (človek): Veg.

ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl. —

II.

1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

2. metaf.
a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.

úlica street, (ozka, majhna) lane, alley

na úlici in the street, ZDA on the street
glavna úlica main street, high street
enosmerna úlica one-way street
stranska úlica side street
čez úlico across the street
slepa úlica cul-de-sac, street with a dead end, dead-end street, figurativno blind alley, dead end
tlakovana, asfaltirana úlica paved, asphalted street
živahna úlica busy (ali crowded) street
človek z úlice the man in the street, man on the Clapham omnibus
prodaja na úlici street sale
seznam úlic street directory
čiščenje úlic street cleaning, scavenging
soba gleda na úlico the room faces the street
za parkiranje prepovedana úlica no-parking street
v kateri úlici stanujete? which street do you live in?
postaviti na úlico (na cesto) to turn out, to put out (in the street)
za promet zaprta úlica! street (ali road) closed for traffic!

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

ūnus 3, gen. ūnīus, dat. ūnī (stlat. oinos, oenus) (prim. gr. οἴνη enka na kocki, οἰνός = got. ains = stvnem. in nem. ein, sl. eden, umbr, ūnu = unum; z drugo pripono skr. ḗ-kaḥ eden, gr. οἶος [iz οἶ(Ƒ)ος] edin, sam)

1. kot num. eden, en, edin, edini; po svojem pomenu večinoma v sg.: Pl. idr., non solum unum actum, sed totam fabulam conficere Ci., unā nocte L., vix una sospes navis H.; partitivno razmerje se v klas. lat. izraža le s praep.: unus ex militibus, e filiis C., unus ex Curiatiis L., unus ex fortunatis hominibus Ci., unus de magistratibus Ci.; pesn. in poznolat. s partitivnim gen.: unus natorum Priami V., principum unus L., unus eorum pontium C., unus multorum H. = unus e (de) multis Ci. eden izmed mnogih, navaden človek, vsakdanjež (toda: es unus ex multis Plin. iun. ne godi se ti bolje kot večini ljudi); začenjajoč vrsto, vrstni red: partes tres, quarum unam incolunt Belgae, alteram Aquitani, tertiam Celtae C., unum, alterum, tertium annum Ci., unam (sc. partem) … aliam (redko!) … tertiam C., dies unus, alter, plures Ci., unus et alter dies Ci. en dan ali dva, unā ex parte … alterā ex parte C., uno alterove ictu L.; subst. m: unus et (atque, aut, vel) alter eden in (ali) drugi; z oslabljenim pomenom: Ter., Iuv. idr., amici … de multis unus et alter erant O. le kaka dva, le nekoliko (njih), unus dicenti aut alter adstitit T. eden ali drug(i) poslušalec, le nekaj poslušalcev, unus aut summum alter Ci. ep. eden ali kvečjemu dva, unus post alterum Aur. drug za drugim; uno plus Etruscorum cecidisse L. za enega moža več, en mož več; ad unum omnes ali omnes ad unum C., Ci., L. vsi do zadnjega (moža, pa tudi ta še z njimi) = vsi skupaj, vsi brez izjeme; pesn. v istem pomenu tudi samo ad unum: Luc. fr., Ci. idr., exosus ad unum Troianus V.; tudi: omnes cum uno Gell.; subst. n.: unum est, quod me perturbat Ci., unum sustinere pauci possunt, utrumque nemo Ci.; poseb.: in unum omnes cogere S., L. ali contrahere L. ali convocare, convenire S. ali venire, coire V. na en kraj, na enem kraju ali mestu, skupaj, sarcinas in unum conicere L. na en kup, fluvius dilapsus in unum confluit Ci., in unum fundere Col.; v zvezah z drugimi števniki: unum et viginti annos Ci., uno et octogesimo anno Ci.; pl. se uporablja le α) pri subst., ki so pl. tantum: Ter., Varr., Val. Fl. idr., unae decumae Ci., in una moenia convenere S., una castra facta ex binis C., ubi unae atque alterae scalae comminutae S.; pesn.: una excidia V. enkratna pogibel. β) pri razvrstitvah: uni … alii eni … drugi, uni … alteri … tertii eni … drugi … tretji.

2. occ.
a) edin(i), samo en, samo eden, en sam, sam: Pl., Ter. idr., una spes C., una salus V., cui uni fidem habebant N., uno aditu relicto S., mulieres nuptae praeter unam Isidori filiam Ci., Pompeius plus potest unus quam ceteri omnes Ci., tu unus adulescens universum ordinem prohibuisti Ci., non unius agri, sed totius Siciliae calamitatem cognoscere Ci.; okrepljeno: Cicero ad haec unum modo respondit C., classis incolumis erat, unā tantum navi perforatā L.; tudi: unus est solus inventus Ci.; pogosto se unus sloveni z adv. samo, le, zgolj: hoc in unā virtute positum est Ci., unā celeritate praestare C., obtutu haeret defixus in uno V.; subst.: unus (sam) omnem omnium potestatem possidebat Ci., unus pro omnibus, una pro cunctis V., unum queri C.; pl. poseb. pri imenih ljudstev: uni ex omnibus Sequani C., Ubii, qui uni miserant C.; tudi: sequere me tres unos passūs Pl.; unus z nedoločnimi zaimki ali nedoločnimi števniki = posamezen, poedin: utilitati omnium plus quam unius alicuius consulit Ci., quibus si unum aliquod in te cognoveris Ci., aliquis unus (gr. εἷς τις) pluresve Ci., nec quisquam unus L. in noben posameznik, unum quodlibet probare Ci., quivis unus Ci. ali unus quivis Varr., unus quidam Ci., unus quilibet ali quilibet unus L., unum quidquid Kom., Lucr., nemo unus, nullus unus Ci. idr. noben posameznik, unum signum ex maximo numero nullum habere Ci. prav nobenega, nihil unum L. nič posameznega, prav nič; poseb. pogosto ūnusquisque, ūnaquaeque, ūnumquidque in ūnumquodque (pisano tudi ločeno ūnus quisque itd.) vsak edin, vsak posamezen, sleherni, vsak, vsakdo: unusquisque opiniones fingebat C., nostrum unumquemque norunt Ci.; metaf. unus edin = ki mu ni enakega, brezprimeren, preizvrsten, izvrsten, odličen, pred vsemi drugimi: simulacrum Cereris unum e sacrario auferendum curavit Ci. oni edini … kip, ki mu ni para, nemo de nobis unus excellat Ci., civitas, quae tibi una in deliciis fuit Ci., adiuro Stygii caput fontis, una superstitio … V.; okrepljujoč pri superl. = zelo, dokaj, daleč, kar, med vsemi, izmed vseh: unus ei fuit carissimus N., civis unus acutissimus Ci., non cum uno gladiatore nequissimo L., iustissimus unus qui fuit in Teucris V., unus omnium loquacissimus Ci., unus omnium ad dicendum maxime natus Ci.; prim.: cum unus in civitate maxime floreret N., eam unam rem maxime ratus conciliaturam L.; opisano: felix una ante alias virgo V.; pri komp.: quis unus fortior fuit? Ci., quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V., sagacius unus odoror H.
b) isti, en in isti, prav tisti: Pl., Ap., Fl., Iust. idr., omnis una manet nox H., honos (labor) omnibus unus V., vox (mens) omnibus una V., qui unum imperium unumque magistratum cum ipsis habeant C., duobus in locis uno consilio bellum gerere Ci., uno tempore Ci., C., N., omnes uno ordine habere V. z vsemi ravnati enako; pogosto v reklu omnes uno ore vsi enoglasno, vsi v en glas, vsi soglasno: ceteri omnes uno ore auctores fuere Ter., de utilitate omnes uno ore consentiunt Ci., unoque omnes eadem ore fremebant V.; unus okrepljen z idem: H., Plin. iun. idr., exitus unus et idem Ci., uno eodemque partu V., verset multis modis eandem et unam rem Ci.; subst. n.: omnes sentiunt unum atque idem Ci., restat, ut omnes unum velint Ci.; v pl.: in unis aedibus, unis moribus Ci.

3. metaf. (redko) kot pron. indefinitum neki, kàk(šen): Pl., Ter., Iust. idr., unus pater familias Ci., ut iudicem unum Ci., unus caprimulgus aut fossor Cat. kateri(si)bodi, kar prvi; kot subst. m nekdo: tradit uni O., rapta ab uno tuba Suet. — Od tod adv. abl. sg. f. ūnā skupaj, in sicer

1. krajevno na istem mestu, skupaj, pri kom, poleg, zraven koga, s kom (vred): Ter., domi una eruditi Ci., cum veheretur in raedā, una (poleg njega, pri njem) sedebat uxor Ci., una fui (bil sem poleg), testamentum simul obsignavi cum Clodio Ci., stabat una O. poleg, zraven, si in Italiā Pompeius consistit, una erimus Ci. z njim; tako tudi: ostendit cives Romanos, qui una erant C., ex his, qui una Cirtam profugerant, duos delegit S., Fabius centurio quique una murum accenderant C., quod una erant Macedones complures N., una ludos spectare, una cenare H., pecus et domos volvere una H. s seboj, una esse cum aliquo C. biti pri kom, s kom, una ire cum amicā in viā Ter.; pesn.: Pallas … una (sc. cum Euandro) … pauperque senatus tura dabant V.; una v zvezi s simul: una simul Pl. ali simul una Pac. fr., Pl., una mecum simul Pl., mecum una simul Ter., una simul cum suo vicino Pl.

2. časovno obenem, hkrati, skupaj, sočasno: pugnatur una omnibus partibus C., pereant amici, dum inimici una intercidant Ci., amores una cum praetextā ponere Ci., haec vobiscum una consul agam S.

Opomba: Pesn. gen. sg. ūnĭus: V., H., Lucr.; predklas. gen. ūnī: Pl.; tudi Cat.; dat. m ūnō: uno operario Varr.; dat. f unae: unae fibulae Ca.; voc. ūne: Pl. fr. ap. Prisc., Cat., Aug.

ur|a² ženski spol (-e …)

1. (dnevni čas) die Tageszeit
ob tej uri um diese Tageszeit
ob katerikoli uri zu jeder Tageszeit, zu jeder Tages- und Nachtzeit
v opoldanskih urah so um Tagesmitte
v poznih nočnih urah zu nachtschlafender Zeit
ob vsaki uri zu jeder Tagesstunde; zu allen Stunden

2. del dneva: die -stunde (dopoldanska Vormittagsstunde, jutranja Morgenstunde, nočna Nachtstunde, duhov Geisterstunde, Drudenstunde, Stunde der Gespenster)
ob pozni nočni uri zu vorgerückter Nachtstunde
ob tej uri (sedaj) zur Stunde

3.
ob kateri uri? um welche Zeit?

4.
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
povedati, koliko je ura die Uhrzeit sagen

5.
ura je tri/štiri/pet/enajst es ist drei/vier/fünf/elf Uhr, es ist drei/vier/fünf/elf

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úra (časovno) heure ženski spol

žepna ura montre ženski spol de poche
zapestna ura montre-bracelet ženski spol
stenska ura, z nihalom pendule ženski spol
stolpna ura horloge ženski spol
električna ura horloge électrique
peščena ura sablier moški spol
sončna ura cadran moški spol solaire
ura štoparica chronomètre moški spol
kilovatna ura kilowatt-heure moški spol
kontrolna ura enregistreur moški spol de temps
merilna ura (tehnika) indicateur moški spol, cadran moški spol, comparateur moški spol
glasbena ura leçon ženski spol de musique
govorilna ura heure d'audience, (pri zdravniku) heure des consultations
huda ura violent orage, tempête ženski spol
policijska ura (za lokale) heure de clôture (des cafés, des restaurants, etc.)
rana ura heure matinale
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain; le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
ura slovesa heure des adieux
smrtna ura heure de la mort, heure suprême, dernière heure
telovadna ura leçon de gymnastique
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
zlata ura montre en or
koliko je ura? quelle heure est-il?
ura je ena il est une heure
ura je pol dveh il est une heure et demie
ura je (točno) dve il est (exactement) deux heures; il est deux heures (précises)
ura je četrt na tri il est deux heures et quart
ura je tričetrt na štiri il est quatre heures moins le quart
ob kateri uri? à quelle heure?
ob petih à cinq heures
pol ure une demi-heure
poldruga ura une heure et demie
ob vsaki uri à toute heure
na dve uri, vsaki dve uri toutes les deux heures
vsako uro toutes les heures
od ure do ure d'heure en heure, d'une heure à l'autre
trikrat na uro trois fois par heure
ura prehiteva (zaostaja) za 10 minut la montre (la pendule. .) avance (retarde) de dix minutes
naravnati uro mettre la montre (la pendule …) à l'heure, régler la montre
naviti uro remonter la montre
pogledati, koliko je ura regarder l'heure, familiarno consulter sa montre
ura se je ustavila la montre (s')est arrêtée
vprašati koga, koliko je ura demander l'heure à quelqu'un
priti natanko ob uri arriver à l'heure précise (ali tapante)

úra (čas) hora f ; reloj m

žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
štoparica cronómetro m
električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
konrtrolna ura reloj m registrador
merilna ura reloj de medición; contador m
vodna ura reloj de agua, clepsidra f
govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
huda ura tormenta f
ordinacijska ura hora f de consulta
policijska ura (za lokale) hora f de cierre
rana ura hora f matinal (ali de mañana)
rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
telovadna ura lección f de gimnasia
koliko je ura? ¿qué hora es?
ura je ena es la una
ura je pol dveh es la una y media
ura je (točno) dve son las dos (en punto)
ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
ob kateri uri? ¿a qué hora?
ob petih a las cinco
pol ure media hora
poldruga ura hora y media
ure in ure (durante) horas interas
vsaki dve uri cada dos horas
od ure do ure de una hora a otra
vsako uro (a) cada hora
dvakrat na uro dos veces por hora
ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
pogledati na uro mirar la hora
naravnati uro arreglar el reloj
naviti uro dar cuerda al reloj
priti natanko ob uri venir a la hora en punto
vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora

uter-libet, utra-libet, utrum-libet (ixpt., „kdor (kar), kateri, -a, -o od obeh (ti) je po volji“) pron.

1. relativum kdor(si)bodi, kar(si)bodi (kdor (si) bodi, kar (si) bodi) od obeh, kateri(si)bodi, katera(si)bodi, katero(si)bodi (kateri (si) bodi, katera (si) bodi, katero (si) bodi) od obeh, kdorkoli, karkoli (kdor koli, kar koli) od obeh, katerikoli, katerakoli, katerokoli (kateri koli, katera koli, katero koli) od obeh: utrumlibet elige Ci., eos consules esse, quorum utrolibet duce bellum geri recte possit L.

2. indefinitum kateri(si)bodi (kateri (si) bodi) od obeh, katerikoli (kateri koli) od obeh, eden, vsak od obeh: ubi utrolibet modo curatum est Cels., si parti utrilibet alteram detrahas, naturā etiam sine doctrinā multum valebit Q., si utrumlibet esset liberum Q., sanguinem fluentem ex utrālibet parte sistit Plin. — Od tod (v abl.)
a) utrālibet (sc. parte) na kateri(si)bodi (kateri (si) bodi) strani od obeh, na katerikoli (kateri koli) strani od obeh, na eni strani od obeh: Cels., Plin.
b) utrōlibet na katero(si)bodi (katero (si) bodi) stran od obeh, na katerokoli (katero koli) stran od obeh: Q., Lact.

v dans, en, à

v Franciji en France
v južni Franciji dans la France méridionale
v Parizu à Paris
v Evropi en Europe
v tujini à l'étranger
iti v mesto aller en (ali à la) ville
v francoščini en français
v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
v letu 1941 en (l'an) 1941
v januarju en janvier
v jeseni en automne
v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
v mirnem času en temps de paix
v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
v vsem mojem življenju dans toute ma vie
v kratkem sous peu
živeti v miru vivre en paix
v nedeljo dimanche
odpotovati v Pariz partir pour Paris
v dokaz pour preuve
hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite

vej|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Zweig, močnejša: der Ast; (brezova Birkenzweig, češnjeva Kirschzweig, leskova Haselzweig, oljkova Ölbaumzweig, palmova Palmzweig, smrekova Fichtenzweig, Tannenzweig, agronomija in vrtnarstvo odvajalna Zugast, ogrodna Gerüstast, rodna Tragast, Fruchtast, stranska Nebenzweig, s plodovi Fruchtzweig, z listi Blattzweig, z mačicami Kätzchenzweig, živa Grünast), posamična: der Einzelzweig
anatomija sapnična veja der Luftröhrenast
veje množina Zweige, Äste množina, die Bezweigung, ki štrle čez ograjo, mejo: der Überhang
brez vej astrein
čiščenje vej die Astreinigung
kleščenje vej die Abästung, die Entastung
obsekovati/obsekati veje (einen Stamm) abästen
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

2.
veja znanosti der Wissenschaftszweig

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri