Franja

Zadetki iskanja

  • restavracij|a1 ženski spol (-e …) das Restaurant (hotelska Hotelrestaurant, z vrtom Gartenrestaurant, ribja Fischrestaurant, samopostrežna Selbstbedienungsrestaurant)
    kolodvorska restavracija das Bahnhofsrestaurant, die Bahnhofsgaststätte
    mlečna restavracija die Milchbar
    jesti v restavraciji auswärts essen
  • restavrácija restaurant moški spol , (na železniških postajah) buffet moški spol ; (ob avtocesti) restaurant d'autoroute, restoroute moški spol ; (luksuzna v starem slogu) hostellerie ženski spol , taverne ženski spol , rôtisserie ženski spol

    hotel z restavracijo hôtel-restaurant moški spol
    ljudska restavracija restaurant populaire (ali communautaire), cantine ženski spol
    samopostrežna restavracija restaurant libre service
    jesti, hraniti se v restavraciji manger au restaurant; (obnova) restauration ženski spol, réfection ženski spol, reconstruction ženski spol; (zgodovinsko obdobje) la Restauration
  • ríba poisson moški spol

    leteča riba poisson volant
    morska (sladkovodna) riba poisson de mer (de rivière, d'eau douce)
    pečena riba poisson frit
    prekajena riba poisson fumé
    riba mečarica poisson-épée moški spol
    riba roparica poisson carnassier (ali vorace)
    molčeč kot riba muet comme une carpe (ali comme la tombe)
    srečen kot riba v vodi heureux comme un poisson dans l'eau
    vonj po ribah odeur ženski spol de poisson, (po svežih morskih ribah) odeur de marée
    zastrupljenje z ribami intoxication ženski spol (ali empoisonnement moški spol) par le poisson
    jesti (loviti) ribe manger (pêcher) du poisson
    biti zdrav kot riba se porter comme un charme, être plein de santé, respirer la santé
    (pregovor) riba mora plavati poisson sans boisson est poison
  • ríčet (-a) m gastr. zuppa d'orzo; pog.
    jesti ričet essere in gattabuia
    pojdi v ričet e va' a farti friggere, va' al diavolo
  • ripaille [ripaj] féminin, populaire obilen in dober obed, pojedina, požrtija, požreševanje

    faire ripaille dobro jesti in piti, veseljačiti, požreševati
  • riž samostalnik
    1. (žito) ▸ rizs
    gojenje riža ▸ rizstermesztés
    zrno riža ▸ rizsszem
    žetev riža ▸ rizsaratás
    gojiti riž ▸ rizst termeszt

    2. (zrnje) ▸ rizs
    oluščen riž ▸ hántolt rizs
    neoluščen riž ▸ hántolatlan rizs
    metati riž ▸ rizst szór, rizzsel szórja meg
    kuhan riž ▸ főtt rizs
    dušen riž ▸ párolt rizs
    kuhati riž ▸ rizst főz
    skodelica riža ▸ egy bögre rizs
    postreči riž ▸ rizst felszolgál
    jesti riž ▸ rizst eszik
    Tudi pri nas je navada, da se na mladoporočence meče riž. ▸ Nálunk is szokás, hogy az ifjú házasokat rizzsel szórják meg.
    Povezane iztočnice: basmati riž, divji riž, dolgozrnati riž, jasminov riž, okroglozrnati riž, perujski riž, polnozrnati riž, rjavi riž, zelenjavni riž
  • rižota samostalnik
    (jed) ▸ rizottó
    zelenjavna rižota ▸ zöldséges rizottó
    gobova rižota ▸ gombás rizottó
    piščančja rižota ▸ csirkés rizottó
    rižota z zelenjavo ▸ zöldséges rizottó
    jesti rižoto ▸ rizottót eszik
    Zvečer si lahko naredimo rižoto iz zelenjave. ▸ Este készíthetünk zöldséges rizottót.
    Povezane iztočnice: milanska rižota, rižota po milansko, črna rižota
  • rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

    1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

    2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.
  • rognon [rɔnjɔ̃] masculin ledvica (kot jed)

    manger des rognons de mouton jesti koštrunove ledvičke
    rognons de coq petelinja moda
  • rok|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
    velik kot roka handgroß
    hrbtišče roke der Handrücken

    2. oseba:
    čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
    podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
    roka pomoči die helfende Hand
    močna roka figurativno der starke Mann
    trda roka harte Hand
    |
    figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
    dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
    dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
    dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
    roko na srce Hand aufs Herz
    stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
    položiti roko nase Hand an sich legen
    položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
    ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
    vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

    iz roke aus der Hand
    branje iz roke die Handlesekunst
    igra iz roke das Handspiel
    izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
    jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
    iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

    na roko auf die Hand
    na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
    iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
    na levo roko links
    na desno roko rechts

    pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
    prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

    pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
    imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

    v roko in die Hand
    udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

    v roki in der Hand
    figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

    z roko mit der Hand, tehnika von Hand
    z eno roko einarmig
    gib z roko die Handbewegung
    šport igra z roko das Handspiel
    delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
    iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
    iti z roko preko česa streichen über
    opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

    za roko für die Hand
    obveza za roko der Armverband
    opora za roko die Handstütze, die Handauflage
    trikotna ruta za roko die Armschlinge
    prijeti za roko an der Hand nehmen
    prositi za roko anhalten um
    voditi za roko an der Hand führen

    imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
    z obema rokama mit beiden Händen
    roke množina die Hände, die Arme
    čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
    nega rok die Handpflege
    dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
    ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
    odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
    biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
    delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
    roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
    dati roke v bok die Hände einstemmen
    dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
    imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
    imeti polne roke volle Hände haben
    imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
    imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
    viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
    meti si roke sich die Hände reiben
    umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
    držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

    iz rok aus den Händen
    iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
    iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
    dati iz rok fortlegen, weglegen
    izbiti iz rok aus der Hand schlagen
    izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
    izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
    ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

    na rokah auf den Händen
    šport stoja na rokah der Handstand
    skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

    od rok von der Hand, von den Händen
    iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

    v rokah in den Händen, in der Hand
    v otroških rokah in Kinderhand
    imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

    dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

    z rokami mit den Händen
    z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
    z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
    jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
    kroženje z rokami šport das Handkreisen
    kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
    zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

    za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
    krema za roke die Handsalbe, Handcreme
    naslonjalo za roke die Armlehne
  • s (pred zvenečimi glasovi z) with; by, from

    s pošto by post
    s 50 leti at the age of 50 years
    s časom with time, in the course of time
    s svinčnikom in pencil
    s tega stališča, vidika from this point of view, standpoint
    z zgodovinskega stališča from the historical standpoint
    s pismom (pismeno) by letter
    s silo by force
    s pomočjo... by means of...
    kaj (pa) je s teboj? what is the matter with you?
    govoriti s kom to speak with (ali to) someone
    jesti s krožnika to eat off a plate
    pasti s konja to fall off one's horse
    hoditi s palico to walk with a stick
    potovati s parnikom (z letalom, z vlakom) to travel by steamer (by air plane, by train)
    kaj misliš reči s temi besedami? what do you mean by these words?
    prepirati se s kom to quarrel with someone
    primerjati koga s kom drugim to compare someone with someone else
    boriti se s smrtjo to be in one's last agony, to be at one's last gasp
    vsta(ja)ti s soncem to rise with the sun
    tekmovati s kom to rival someone, to vie with someone
    udariti s palico to strike with a stick
    vzemite me s seboj! take me along with you!
    s solzami v očeh... with tears in one's eyes
  • s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

    z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
    v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
    kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
    pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
    pisati s svinčnikom écrire au crayon
    jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
    pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
    plačati z zlatom payer en or
    z njegovo pomočjo grâce à son aide
    zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
    s pošto par la poste, par le courrier
    z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
    iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
    (lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
    z odprtimi rokami à bras ouverts
    s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
    z nnmenom avec intention, à dessein
    s silo de force
    z vso silo à toute force
    z veseljem avec plaisir
    z eno besedo en un mot
    z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
    s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
    z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
    z vrha d'en haut
    s strani de côté
    (v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
    kako je z njim? comment va-t-il?
    z njim je konec c'en est fait de lui
    kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
    s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
    s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?
  • sabañón moški spol ozeblina

    comer como un sabañón pohlepno jesti, goltati, požirati
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • salement [salmɑ̃] adverbe umazano, grdó; neprijetno; zelo

    se conduire salement grdó se obnašati
    il est salement embêté d'avoir raté son examen zelo ga jezi, da ni naredil izpita
    manger salement grdó jesti
  • salt1 [sɔ:lt] samostalnik
    (kuhinjska) sol
    kemija sol (često množina)
    medicina (odvajalna) sol
    figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
    domačno mornar; sodček za sol

    in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
    above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
    with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
    the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
    an old salt star mornar, figurativno morski volk
    salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
    attic salt figurativno duhovitost
    common salt kuhinjska sol
    Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
    Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
    rock-salt kamena sol
    sea-salt morska sol
    smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
    a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
    table salt namizna, fina sol
    to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
    to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
    you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
    he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
    to eat salt with s.o. biti gost koga
    to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
    to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
    to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
    to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
    to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo
  • schadlos: sich schadlos halten an odškoditi se; namesto (česa) piti, jesti ...
  • Scheunendrescher, der, mlatič; fressen wie ein Scheunendrescher jesti kot mlatič
  • scricciolo m

    1. zool. (troglodita) stržek, palček (Troglodytes troglodytes):
    avere il cervello di uno scricciolo pren. imeti kurjo pamet
    mangiare quanto uno scricciolo jesti kot vrabček

    2. pren. palček, drobižek
  • shovel [šʌvl]

    1. samostalnik
    lopata, lopatica
    tehnično bager (na lopate, vedra)

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    metati ali zajemati z lopato, lopatiti
    figurativno gomiliti, grmaditi, kopičiti (v veliki množini)

    to shovel food into one's mouth pohlepno jesti, goltati
    to shovel away odstraniti, odmetati (z lopato)
    to shovel up nagomiliti, zgrebsti
    to shovel money zgrábiti (spraviti, nakopičiti si) skupaj denar