Franja

reheat [ri:hí:t] prehodni glagol
zopet segreti, napraviti vroče

reheated food pogreta hrana

repas [rəpa] masculin obed (kosilo, večerja); banket

repas substantiel, copieux, plantureux obilen obed
repas d'adieux, de noces, de fête poslovilni, poročni, slavnostni banket (pojedina)
repas à la carte, à prix fixe obed po jedilnem listu, po stalni ceni
repas froid suha, hladna hrana (obed)
repas du matin, de midi, de l'aprésmidi, du soir jutranji, opoldanski, popoldanski, večerni jedilni obrok, obed
(religion) dernier repas des apôtres et de Jésus zadnji obed (večerja) apostolov z Jezusom
repas pris sur l'herbe piknik
convier quelqu'un à un repas povabiti koga na obed
faire un bon repas dobro jesti (pri kosilu)
offrir un repas prirediti obed (kosilo)
prendre un léger repas dans la matinée malicati dopoldne
prendre ses repas au restaurant hraniti se v restavraciji

répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
cela répugne à la raison to se upira razumu
cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi

rib|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
leteča riba fliegender Fisch
der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
podoben ribi fischähnlich
kot riba fischartig, fischhaft

2. kot jed:
riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
(bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)

3.
rib Fisch-
(gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
rejec rib v ribniku: der Teichwirt
ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
prenehati loviti ribe ausfischen
potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
smrdeč po ribah fischig
smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
za ribe Fisch-
(pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)

4.
figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
figurativno mala riba ein kleiner Fisch
velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
gladek kot riba glatt wie ein Aal

rude [ru:d] pridevnik (rudely prislov)
grob, robat, neotesan, neolikan, nevljuden (to do)
osoren, surov, žaljiv, brutalen, neuglajen, neciviliziran, primitiven; nevzgojen, neizobražen; (o morju) razburkan; (o pokrajini) divji; (govorjenje) prostaški, surov, nesramen; (o poti) neraven; (zdravje) krepak, čil, zdrav; (življenjski pogoji) preprost, enostaven, primitiven; (o slogu) neumetniški, preprost; približen; neizdelan, nedokončan, nedovršen; nespreten, neeleganten; (o podnebju) oster

in rude health zdrav in krepak
a rude awakening figurativno odkritje neprijetne resnice, nenadno razočaranje
rude chaos kaotično prastanje
rude fare surova hrana
rude idolatry primitivno malikovalstvo
a rude implement primitivno orodje
rude observer površen opazovalec
rude path zarasla steza
rude verses preprosti, neizumetničeni stihi
to be rude to s.o. biti grob (osoren), do koga, žaliti koga
to be in rude health kipeti od zdravja
to write in a rude hand imeti okorno pisavo

sabulum -ī, n (iz *bhab-lom, *psaf-lom; indoev. kor. *bhsā̆-, *bhsă-m(ə)dh-, *bhsă-bh- streti, zmeti; prim. skr. bhas- streti, žvečiti, psā́ti, bábhasti [on] grize, bhásman- pepel, bhasitaḥ spepelel, upepeljen, psára pojedina, psúraḥ hrana, živež, gr. ψάμμος [iz *ψάφμος] in ψάμαϑος pesek, ψῆφος, dor. ψᾶφος kamenček, ψάω drobim (se), ψαίω drobim, razdrabljam, meljem, ψωμός drobtina, troha, košček, ψῆγμα prašek, lat. sabulō, saburra, stvnem. sant = nem. Sand = ang. sand) debel (debelozrnat) pesek, prod, gramoz, starejše grahut: VARR. AP. NON., PLIN. idr., quidquid sabuli in campis iacet CU.; v sinkop. obl. sablum: PLIN.

sadni sir stalna zveza
(hrana iz sadja) ▸ gyümölcssajt

sain, e [sɛ̃, sɛn] adjectif zdrav (tudi figuré), zdravilen; nepoškodovan

sain et sauf čil in zdrav
air masculin, climat masculin sain zdrav zrak, zdravo podnebje
des dents, des pommes saines zdravi zobje, zdrava jabolka
nourriture féminin saine et abondante zdrava in obilna hrana
(marine) côte féminin saine nenevarna obala
sain de corps et d'esprit zdrav na telesu in duhu
ils sont sortis sains et saufs de leur accident de voiture čili in zdravi so izšli, se rešili iz avtomobitske nesreče

sano zdravilen, zdrav; dobrodejen; nenevaren; nepoškodovan, neranjen; pošten

sano y salvo čil in zdrav
alimentación sana zdrava hrana
cortar por lo sano (fig) poseči po krepkih sredstvih
no estar sano de la cabeza ne biti čisto v redu v glavi

sfondare

A) v. tr. (pres. sfondo)

1. prebiti, razbijati dno:
sfondare il pavimento porušiti pod
sfondare le scarpe obrabiti pete (na čevljih)
cibo che sfonda lo stomaco toskansko težko prebavljiva hrana

2. ekst.
sfondare una bottega vlomiti v trgovino
sfondare una parete prebiti steno
sfondare una porta aperta pren. zastonj se truditi, početi kaj jalovega

3. voj. prebijati (črto, fronto)

B) v. intr. uspeti, uspevati v čem

C) ➞ sfondarsi v. rifl. (pres. mi sfondo) podati se; udreti, udirati se (dno)

sick¹ [sik]

1. pridevnik
(britanska angleščina le atributivno) bolan, zbolel (of od, za)
ameriško bolan, slab, brez moči; prisiljen (nasmeh)
sleng sit, naveličan (of waiting čakanja)
sleng ki mu je slabó, ki se mu kaj gabi, studi; jezen (with na)
bolan od hrepenenja (for za)
hrepeneč, koprneč; pokvarjen (riba, jajce), ki cika (vino), nezdrav (zrak); majhne vrednosti, ki ima majhno ceno, slab
ekonomija, sleng medel, slab (tržišče); potreben popravila (o ladji)

sick and tired naveličan, sit (česa)
sick certificate zdravniško spričevalo
sick diet bolniška hrana, dieta
sick of fever vročičen
sick fund bolniška blagajna
sick headache migrena
love-sick bolan od ljubezni
sea-sick ki ima morsko bolezen
to be sick bljuvati, bruhati
he is as sick as a dog zeló mu je slabo
to be sick to death biti na smrt bolan
to be sick for s.th. mreti od koprnenja po
to go sick vojska javiti se, priglasiti se za bolnega
I felt sick slabo mi je bilo, (skoraj) bruhal sem
it makes me sick zagabi se mi, zastudi se mi, disgustira me
the ship is paint-sick ladja je potrebna prebarvanja

2. samostalnik
bolnik

the sick bolniki; (redko) bolezen, slabost
that's enough to give one the sick vulgarno človek bi bruhal ob tem

sicken [sikn]

1. neprehodni glagol
oboleti, zboleti, pokazati prve znake bolezni; bolehati, slabeti, občutiti slabost, hirati; začutiti gnus (stud), naveličanost (of s.th. do česa)
poslabšati se (vreme)

2. prehodni glagol
napraviti (koga) bolnega; oslabiti; povzročiti gnus, disgustirati, priskutiti

to sicken for rheumatism zboleti za revmatizmom
to be sickened with s.th. biti sit (naveličan) česa
rich food sickens me mastna hrana se mi upira, se mi je priskutila
she sickened at this sight slabo ji je postalo ob tem pogledu (prizoru)
this sight sickened him ta prizor (pogled) se mu je zagnusil
she sickened to look at the corpse zagabilo se ji je ob pogledu na mrliča

simple¹ [simpl] pridevnik (simply prislov)
enostaven, preprost, nekompliciran; jasen, čist, nepotvorjen (resnica); brez okraskov; nesestavljen, nespojen, brez primesi; nepokvarjen, neafektiran, naraven, preprost; naiven, neveden, bedast, neumen, lahkoveren, bebast

of simple birth preprostega rodu
simple dress preprosta obleka
in simple beauty neokrašen, v naravni lepoti
simple eye eno od očes, ki tvorijo oko žuželke
simple diet preprosta hrana
simple equation enačba 1. stopnje
a simple explanation preprosta razlaga
simple interest navadne obresti (samo na glavnico)
simple leaf list s samo enim peresom
the simple life preprosto življenje (brez razkošja)
gentle and simple plemenit in preprost
simple madness čista, prava norost
pure and simple čist, popoln
simple sentence prosti stavek
I am not so simple as to believe that... nisem tako naiven, da bi verjel, da...
that is simple madness to je prava norost
your simple word is enough vaša beseda sama zadostuje

sintétičen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na sintezo) sintetico:
sintetični postopek procedimento sintetico

2. (umetno narejen) sintetico:
sintetična tkanina tessuto sintetico
tekst. sintetična volna lanital
sintetične mase materiali sintetici
sintetična hrana cibo sintetico
šol. sintetična metoda metodo sintetico
farm. sintetični analgetiki analgetici sintetici
lingv. sintetični jeziki lingue sintetiche

skobčevka samostalnik
1. Melopsittacus undulatus (papiga) ▸ hullámos papagáj
2. zoologija Surnia ulula (sova) ▸ karvalybagoly
Le bradata sova, skobčevka in snežna sova živijo toliko na severu, da njihova razširjenost ne doseže naše male deželice. ▸ Csak a szakállas bagoly, a karvalybagoly és a hóbagoly él annyira északon, hogy az élőhelyük nem terjed ki kicsiny hazánkra.
Sopomenke: skobčja sova

slásten (-tna -o) adj. appetitoso, delizioso, saporito, succulento:
slastna hrana cibo appetitoso
slastna jed piatto succulento; nareč. stuzzichino

slender [sléndə] pridevnik (slenderly prislov)
vitek, suh, mršav; tanek, nežen; majhen, neznaten, pičel, nezadosten, slab

a slender income nezadosten dohodek
a slender waist vitek, tanek stas
slender diet pičla, slaba hrana
a man of slender means človek z bornimi, pičlimi dohodki
there remained a slender hope ostalo je malo upanja

smrdéti (-ím) imperf.

1. puzzare; esalare, mandare puzza; knjiž. pitire:
smrdeti po znoju puzzare di sudore

2. ekst. puzzare, sapere, sentire di:
zadeva smrdi po prevari la storia sente di inganno

3. pren. (upirati se) ripugnare, stomacare:
hrana mu smrdi il cibo gli ripugna, prova ripugnanza per il cibo
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa

soft² [sɔft]

1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

2. prislov
počasi, tiho

to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem

3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak

4. medmet
arhaično počasi! polahko!

sojin sir stalna zveza
(hrana) ▸ szójasajt