odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.
1. rispondere; replicare:
pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
odgovoriti primerno rispondere a tono
odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera
2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire
3. replicare, ribattere, controbattere
4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze
5. (zagovarjati se) rispondere:
za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali
6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma
7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
Zadetki iskanja
- odigráti cesar de jugar
odigrati z lista glas repentizar
on je pri meni odigral (fig) para conmigo él ha concluido
odigrati se ocurrir, suceder, tener lugar
dejanje se odigrava la acción se desarrolla (v X. en X.) - odkóder konj. da dove, donde:
minister je obiskal Pariz, odkoder bo nadaljeval pot v Ameriko il ministro ha visitato Parigi donde proseguirà il viaggio per l'America - odlášati (-am) perf. differire, rimandare, rinviare, dilazionare, esitare:
odlašati s čim soprassedere a qcs.
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo - odléči
bolečina je odlegla el dolor ha cedido
bolniku je odleglo el enfermo está mejor, el enfermo se ha aliviado - odlikováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. decorare, insignire:
odlikovati za hrabrost decorare al valore
2. eccellere, distinguersi:
pesnika odlikuje velika izrazna moč il poeta si distingue per vigore espressivo
B) odlikováti se (-újem se) imperf. refl. eccellere, segnalarsi, distinguersi; avere il pregio, la dote:
študija se odlikuje po jasnosti il saggio ha il pregio della chiarezza - odmèv (-éva) m
1. eco
2. pren. eco, risonanza; rispondenza; rimbombo:
dogodek je imel, vzbudil velik odmev l'avvenimento ha destato una vasta eco
3. publ. (uspeh, učinek) seguito, effetto - odobravati glagol
1. pogosto zanikano (podpirati; strinjati se) ▸ helyeselodobravati odločitev ▸ döntést helyeselVest naše odločitve odobrava, če so dobre, in graja, če so slabe, zle. ▸ A lelkiismeret helyesli a jó döntéseinket, és ellenzi, ha azok rosszak, gonoszak.odobravati potezo ▸ lépést helyeselodobravati poroko ▸ házasságot helyeselvečina odobrava ▸ többnyire helyeseljavnost odobrava ▸ közvélemény helyeselne odobravati početja ▸ cselekvést nem helyeselNe poznam teh fantov in ne odobravam njihovega početja. ▸ Nem ismerem ezeket a srácokat és nem helyeslem, amit tesznek.ne odobravati zveze ▸ kapcsolatot nem helyeselstarši ne odobravajo ▸ szülők nem helyeselnektiho odobravati ▸ csendben helyeselne odobravati nasilja ▸ erőszakot nem helyeselOkolica ne bo odobravala vaših dejanj, a se ne vznemirjajte. ▸ A környezete nem fogja helyeselni a tetteit, de ne aggodalmaskodjon emiatt.
2. (dajati uradna soglasja) ▸ jóváhagy, engedélyezodobravati kredite ▸ hiteleket jóváhagyBanke obrtnikom in podjetnikom težje odobravajo kredite kot fizičnim osebam. ▸ A bankok nehezebben hagynak jóvá hitelt az iparosoknak és a vállalkozóknak, mint a magánszemélyeknek.odobravati posojila ▸ kölcsönöket jóváhagyvlada odobrava ▸ kormány engedélyezbanka odobrava ▸ bank jóváhagyodobravati podjetju ▸ vállalat számára engedélyezodobravati bankam ▸ bankok számára engedélyezodobravati po obrestni meri ▸ kamatláb mellett jóváhagyodobravati poslovne načrte ▸ üzleti terveket jóváhagyKratkoročna posojila za pravne osebe odobrava po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. ▸ Jogi személyeknek a rövid lejáratú kölcsönöket már 7 százaléktól induló kamatlábak mellett hagyja jóvá.
Odobrava le usmerjene subvencije z merljivimi učinki. ▸ Csak olyan célzott támogatásokat hagy jóvá, amelyeknek mérhető hatása van. - odpírati (-am) | odpréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro
2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore
3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove
4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema
5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta
B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta
2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi
3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee
4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire - odposlánstvo (-a) n delegazione; deputazione, ambasceria, missione:
župan je sprejel odposlanstvo (delegacijo)
meščanov il sindaco ha ricevuto una deputazione dei cittadini - odpovédati (-povém) | odpovedováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. disdire, rescindere (un contratto); recedere da; disdettare:
odpovedati stanovanje sfrattare uno
odpovedati komu službo licenziare uno
odpovedati časopis disdire l'abbonamento a un giornale
odpovedati pogodbo disdettare a un contratto
odpovedati delovno razmerje recedere da un rapporto di lavoro
2. cancellare (una recita, uno spettacolo)
3. rifiutare (ospitalità, ubbidienza)
4. mancare, venir meno (forze), cedere, fallire, fare cilecca, tradire:
odpovedale so mu moči gli mancarono le forze
noge mu odpovedujejo le gambe non lo reggono più
odpovedal nam je spomin la memoria ci ha traditi
stroj je odpovedal la macchina si è fermata
odpovedala je strojnica la mitragliatrice si è inceppata
pren. od presenečenja mu je odpovedal jezik non riuscì ad aprir bocca dalla sorpresa
ob takih izgubah razum odpove di fronte a perdite così gravi viene a mancare una spiegazione ragionevole
toliko časa ga je nadlegovala, da so mu odpovedali živci perse i nervi a furia di essere molestato
odpovedati tujemu novinarju gostoljubje togliere le credenziali a un corrispondente straniero
B) odpovédati se (-povém se) | odpovedováti se (-újem se) perf., imperf. refl. rinunciare; dimettersi; abdicare; privarsi:
odpovedati se dediščini rinunciare all'eredità
odpovedati se funkciji dimettersi dalla carica
odpovedati se prestolu abdicare al trono
odpovedati se potrebnemu privarsi del necessario - odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)
A) perf., imperf. ➞ rezati
1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
odrezati vejo tagliare il ramo
odrezati kruh tagliare il pane
odrezati nogo amputare una gamba
pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo
2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento
3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere
B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene
2. pren. rimbeccare, ribattere - odrezati jajca komu frazem
neformalno, grobo (o grožnji) ▸ kiherél valakit
“Če me bo mož kdaj varal, mu bom odrezala jajca,” je rekla. ▸ „Ha megcsal a férjem, kiherélem” – mondta. - odsevni brezrokavnik stalna zveza
(varnostno oblačilo) ▸ fényvisszaverő mellény, láthatósági mellénynositi odsevni brezrokavnik ▸ fényvisszaverő mellényt hordobleči odsevni brezrokavnik ▸ fényvisszaverő mellényt húz, fényvisszaverő mellényt felveszČe se vam je pripetila prometna nesreča, kraj dogodka takoj označite z varnostnim trikotnikom, oblecite odsevni brezrokavnik in pokličite policijo. ▸ Ha közúti balesetet szenved, azonnal jelölje ki a helyszínt az elakadást jelző háromszöggel, vegyen fel fényvisszaverő mellényt és hívja a rendőrséget. - odstopíti jur ceder ; (lastnino) transferir ; (trgovino) transpasar ; (umakniti se) retirarse (od de) , abandonar
odstopiti s službenega mesta renunciar su cargo
odstopiti od svoje pravice ceder de su derecho
odstopiti kot predsednik dimitir el cargo de presidente
minister je odstopil el ministro ha presentado su dimisión - odštéti contar ; (odračunati) descontar; deducir ; mat sustraer, restar
odštel mu je 1000 peset (él) le ha pagado mil pesetas - odzív (-a) m
1. risposta; eco; risonanza; reazione:
trkanje je ostalo brez odziva i colpi bussati rimasero senza risposta
dogodek je naletel na velik odziv l'avvenimento ha avuto una vasta eco
2. med., biol. riflesso:
pogojni odziv riflesso condizionato - odzvoníti dejar de sonar
odzvonilo mu je (fig) ha llegado su hora - ôgenj (ôgnja) m
1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!
2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole
3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso
4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto
5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento
6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto - ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánizbruh ognjenika ▸ tűzhányó kitörése, vulkánkitörésvrh ognjenika ▸ tűzhányó csúcsabruhanje ognjenika ▸ vulkánkitörésvznožje ognjenika ▸ tűzhányó lábažrelo ognjenika ▸ tűzhányó kráteredelovanje ognjenika ▸ tűzhányó működése, vulkán működéserob ognjenika ▸ tűzhányó peremepobočje ognjenika ▸ tűzhányó oldalakrater ognjenika ▸ tűzhányó krátere, kontrastivno zanimivo vulkáni kráterspeči ognjenik ▸ alvó tűzhányó, szunnyadó vulkánaktivni ognjenik ▸ aktív tűzhányó, aktív vulkándelujoči ognjenik ▸ működő tűzhányóugasli ognjenik ▸ kialudt tűzhányó, kihunyt vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik
2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányópravi ognjenik ▸ valóságos tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.