Franja

riparlare

A) v. tr. (pres. riparlo) ponovno govoriti:
ne riparleremo! se bomo še slišali!

B) ➞ riparlarsi v. rifl. (pres. mi riparlo) pomiriti se; pobotati se

robíti robim, robil -ila i róbiti -im
1. rubiti, porubljivati, opšivati: robiti prt, rjuho
2. slobodno, prostački govoriti: neslane, mastne robiti

romance [romǽns]

1. samostalnik
literature romanca; romantična (neverjetna) povest, bajka; ljubezenski pustolovski roman; romantičnost, romantika, sanjarjenje, zanesenost, pretiravanje; romanca, romantičen doživljaj, ljubezenska afera
glasba romanca

2. pridevnik
romantičen, pustolovski; čaroben

3. neprehodni glagol
izmišljati (si), pripovedovati, imeti romantične domislice, pretiravati; romantično misliti ali govoriti

ronquear hripav biti, hripavo govoriti

rot² [rɔt] neprehodni glagol
(z)gniti, trohneti, razpadati, pokvariti se, usmraditi se
figurativno (moralno) propadati; govoriti neumnosti, neumne kvasiti
geologija prepereti, sprhneti
prehodni glagol
povzročiti, da kaj gnije; povzročiti gnitje, trohnjenje
sleng rogati se (komu), zasmehovati, drážiti, ironično govoriti

he is only rotting on se le posmehuje
to rot in gaol gniti, trohneti, propadati v ječi
to rot about sleng zapravljati čas v lenobi in norostih
to rot off, to rot away izginiti zaradi gnitja, zgniti

roucouler [rukule] verbe intransitif gruliti; figuré govoriti sladke stvari; ostadno peti

rūsticor -ārī (rūsticus)

1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.

ruttare

A) v. intr. (pres. rutto)

1. kolcniti, kolcati

2. rigniti, rigati

B) v. tr. pren. psovati, zmerjati, govoriti prostaško

sächseln govoriti/zavijati po saško

salbadern maziljeno govoriti

sauce [sɔ:s]

1. samostalnik
omaka, sok
figurativno začimba, draž; mastna in slastna jed, ki jo jemo s kruhom
tehnično voda za močenje (godenje, luženje), lužilo
ameriško vkuhano sadje, kompot
sleng predrznost, nesramnost

what's sauce for the goose is sauce for the gander kar je enemu milo, je drugemu drago
apple sauce čežana
poor man's sauce figurativno glad, lakota
tomato sauce paradižnikova omaka
hunger is the best sauce glad je najboljši kuhar
none of your sauce! ne bodi(te) nesramen!
to serve s.o. with the same sauce vrniti komu milo za drago

2. prehodni glagol
pripraviti (kaj) z omako; začiniti (večinoma figurativno)
omiliti, napraviti prijetno
domačno nesramno govoriti (s kom), biti nesramen (do koga)

sbacchettare v. tr. (pres. sbacchetto)

1. stepsti, stepati

2. severnoital. govoriti čudno, početi čudne stvari

sbarellare v. intr. (pres. sbarēllo)

1. pog. opotekati se

2. pog. nebrzdano govoriti, ravnati

sberciare² v. intr. (pres. sbērcio)

1. toskansko delati žaljive kretnje

2. neotesano govoriti, vpiti

sconnēttere^*

A) v. tr. (pres. sconnētto) ločiti, ločevati; razstaviti, dati narazen

B) v. intr. pren. govoriti nepovezano, brez smiselne zveze

scream² [skri:m] neprehodni glagol
vpiti, krikniti, (za)kričati; vriskati, vrisniti; vreščati; do solz se smejati, zvijati se od (smeha); (o vetru itd.) zavijati, besneti, hrumeti, tuliti; histerično govoriti ali pisati
prehodni glagol
krikniti (kaj) (večinoma scream out)
zakričati, s krikom (koga) poklicati

to scream an alarm dvigniti, trobiti alarm
to scream o.s. hoarse ohripeti od vpitja (kričanja)
to scream out a curse zakričati kletev, glasno zakleti
to scream with laughter tuliti od smeha
he made us scream with laughter do solz smo se mu smejali (nas je spravil v smeh)
we simply screamed with laughter dobesedno zvijali smo se od smeha

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

sentimentalize [sentiméntəlaiz]

1. neprehodni glagol
postati pretirano čustven (sentimentalen); pretirano čustveno govoriti (about o)

2. prehodni glagol
napraviti (predstaviti) (kaj) pretirano čustveno

sermonize [sə́:mənaiz]

1. prehodni glagol
držati (delati, narediti) (komu) pridigo, brati levite (komu)

2. neprehodni glagol
pridigati, govoriti kot s prižnice

sesljáti -am (ə) u govoru ne razlikovati piskave od šuštavih suglasnika (c — č, z — ž; s — š), nego za jedne i druge govoriti neki srednji suglasnik