Franja

krîvo prisl.
1. krivo, poševno: toranj u Pisi stoji krivo
2. krivo, narobe, napačno: krivo prevoditi, razumjeti, raditi
3. krivo, vijugasto: rijeka gdje pravo gdje krivo teče
4. krivo se zakleti krivo priseči; meni je krivo što nisi odmah došao ni mi prav, ker nisi takoj prišel; krivo gledati grdo, po strani, nezaupno gledati; činiti komu krivo delati komu krivico

križem kreuzweise; kreuz und quer (križem po mestu kreuz und quer durch die Stadt)
figurativno križem gledati koga (jemanden) scheel anschauen
vsi križem govoriti: alle übereinander
figurativno držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen, Däumchen drehen

krížem

A) adv.

1. (navzkriž) per traverso; in croce:
roke križem držati incrociare le braccia
križem gledati (škiliti) guardare guercio; guardare di sottecchi

2. alla rinfusa;
govorili, vpili so vsi križem parlavano, urlavano tutti indistintamente
pog. držati roke križem starsene con le mani in panciolle
vse gre križem tutto va per traverso

B) krížem prep. (po):
hoditi križem mesta andare, girare per la città

krížem prisl.
1. cruciş
2.
□ gledati križem a se uita încrucişat, saşiu

krížem(a) en (forme de) croix, en se croisant

križemkražem (ali križem kražem) pêle-mêle, en désordre, sens dessus dessous, à la débandade, en zigzag
križem(a) rok les bras croisés
roke križem(a) držati se tenir (ali rester) les bras croisés
križem(a) gledati bigler, loucher
vse gre križem(a) tout va à l'envers, tout est en désordre

Kuh, die, (-, Kühe) krava; bei Elefanten usw.: samica; blöde/dumme Kuh! krava neumna!; heilige Kuh sveta krava; eine melkende Kuh figurativ dober vir denarja; stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor gledati kot tele nova vrata; davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag spoznati se na to kot krava na orglice/kot zajec na boben; das wird die Kuh nicht kosten to ne bo stalo celo premoženje

Kulleraugen, pl, začudene velike oči; Kulleraugen machen gledati začudeno

lacūnar -āris, n (lacūna)

1. strop (neobokanih sob) s pravilnimi vdolbinicami (nav. poslikan in pogosto okrašen z zlatom in slonovino), opažen strop ali strop s polji, strop z (okrasnimi) vkladi (vložki, vdolbinicami), strop (sploh): gladium e lacunari saetā equinā aptum demitti iussit Ci., non ebur neque aureum mea renidet in domo lacunar H., idem (sc. Pausias) et lacunaria primus pingere instituit Plin., lacunaria ebore fulgentia ali auro gravia Sen. ph. ali auro oblita Ap., lacunaria sua intueri Sen. rh.; preg.: doctus spectare lacunar Iuv. v strop gledati = raztresen biti.

2. lacūnāria (v gen. tudi -iōrum, v dat. tudi -iis) polja na spodnji ploskvi venčne letve oz. venčnega okrajka: Vitr.

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani

lard [lar] masculin slanina

lard fumé prekajena slanina
tranche féminin de lard rezina slanine
pierre féminin de lard (minéralogie, mines) salovec
(populaire) un gros lard debeluhar
(populaire) tête féminin de lard tepec (psovka)
il a mangé le lard (figuré, familier) on je kriv
être vilain comme lard jaune (familier) biti star skopuh
(se) faire du lard debeliti se (zaradi nedelavnosti, lenarjenja)
ne pas jeter son lard aux chiens (figuré, familier) na vsak dinarček gledati

lavō -āre, klas. lāvī, lavātum, pt. fut. lavātūrus (vulg. lōtūrus), pt. pf. lautus (vulg. lavātus, lōtus), predklas. in pesn. lavo -ere (—) (—); sestavljenke se spregajo po 3. konjugaciji: ab-luō, di-luō, e-luō (lavō -āre iz *lovō -āre, prim. gr. λούω = λοέω [iz λοƑέω] Hom. in λόω [iz λόƑω] Hom. umivam, kopam, λουτρόν kopel, lat. lūstrum, lūtor, adluviēs, dīluviēs, dīluvium, delūbrum, pollūbrum idr., stvnem. louga, nem. Lauge = sl. lug)

1. umi(va)ti, (o)kopati, (o)prati: manūs lavare Ci., manus manum lavat (preg.) Sen. ph. (Apocol.), Phoebe, qui Xantho lavis amne crines H., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere (v medenici) H., pure loti pedes Plin., lavare dentes Plin. iun. ali puriter dentes Cat., cutem Lact., Venus lavans sese Plin., l. vellus, lanam, lanas Plin., vestimenta Tit. fr., Fr., vestimenta iam semel lota Petr., sacra lavaturas mane petebat aquas O.; intr. lavare umi(va)ti se, (o)kopati se: lavare frigida (sc. aquā) Pl., vos lavate interibi Pl., pisces usque dum vivunt lavant Pl., illa si iam laverit mihi nuntia Ter., rex lavans L. v kopeli, lavatum ire Ter., H. iti se kopat, kopati se, lavare ex lacu Vitr., lavare saepius in die Suet.; med. lavari umi(va)ti se, (o)kopati se, (s)kopati se: ornantur lavantur terguntur poliuntur Pl., cum soceris generi non lavantur Ci., quom lauti accubuissent Ci., cur te lautum voluit … occidere Ci., in eam se consuetudinem adduxerunt (sc. Suebi), ut … lavarentur in fluminibus C., lavari postero die Cels., totus lavor Sen. ph. po vsem telesu, lavari calidā Plin. ali frigidā (sc. aquā) Plin. iun. ali aquā calidā Iust., lavari calidis frigidisque unguentis Suet., vino lotus Plin., ad lavandi tempus Gell.

2. metaf.
a) močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), obli(va)ti, poli(va)ti: lavit ora cruor V., lavit ater corpora sanguis V., reliquias vino et bibulam lāvēre favillam V., quando Padus Matina laverit cacumina H., lacrimis vultum lāvēre profusis O., quas Oceani refluum mare lāvit arenas O., pectora … lavi calido prosecta cerebro Lucan. sem oškropil, suo lăvit arma cruore Sil., lavimus Hennaeas animoso sanguine vallīs Sil., hos (sc. Umbros) Aesis Sapisque lavant Sil. čez njihovo ozemlje tečeta, lacus … lavit … aspergine silvas Sil., his (sc. rivis) … omnia lavantur Plin. iun.
b) sp(i)rati: sudorem Fr.; pren.: venias nunc precibus lautum peccatum tuom? Ter. opravičevat, dulci mala vino lavĕre H. spirati = preganjati. — Od tod adj. pt. pf. lautus 3, adv. -ē umit, opran, od tod

1. čeden, snažen: res Ter., dolia Ca., senex manibus lautis H., pure lautum in sacrarium deducere L.

2. metaf.
a) (o stvareh) ličen, lep, zal, kras(ot)en, sijajen, dostojen, izvrsten, ne neznaten = znaten: multa et lauta supellex Ci., lauta supellex non illa quidem luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., nihil apud hunc lautum, nihil elegans, nihil exquisitum Ci., l. patrimonium Ci., l. civitas Ci., lautiora opera Plin., lauta cena Mart., lautior cena Suet., lautius convivium Suet., lautioris mensae epulae Hier., cena lautissima Plin. iun., laute vivere V. dostojno = stanu primerno, parum laute deversari Ci. stanu neprimerno, lautius res domesticas tueri Ci. dostojneje gledati (paziti) na … ; adv. tudi dodobra, pošteno, izvrstno, (pre)krasno: laute aliquem ludificari Pl., facete! lepide! laute! Ter., lautissime aliquem emungere Poeta ap. Ci.
b) (o abstr.) dostojen, spodoben, slovit, velik: negotium Ci. ep., lautior liberalitas Ci., cura lautissima Plin.
c) (o osebah) odličen, imeniten, olikan, uglajen, uglajenega vedenja: lautus eques Romanus H., lauti iuvenes Ci., homines lauti et urbani Ci., lautiores liberti Ci., equites Romani lautissimi Ci., valde iam lautus es Ci. močno se že imenitiš (hvališ, bahaš).

lente moški spol/ženski spol fizika leča, lupa, povečalno steklo

lente de aumento povečevalna leča
lente convergente zbiralna leča
lente diminutiva pomanjševalna leča
mirar a alg. con un lente postrani (grdo) koga gledati
lente(s) m (pl) ščipalnik, nanosnik, naočniki

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

limonada samostalnik
1. (pijača) ▸ limonádé
2. lahko izraža negativen odnos (televizijska nadaljevanka) ▸ szappanopera, limonádé
3. izraža negativen odnos (kar je vsebinsko prazno) ▸ bóvli, limonádé
Razkritje novih dejstev v aferi s podkupninami je označil kar za politično limonado. ▸ Politikai szappanoperának nevezte a vesztegetési botrány új tényeinek feltárását.
Album je preizkušena mešanica že preživetih ameriških soul limonad in za domače razmere kar kvalitetnih besedil. ▸ Az album az elavult amerikai soul limonádék és a helyi viszonyokhoz képest elég jó minőségű dalszövegek kipróbált keveréke.

līmulus 3 (demin. līmus 3) malce krivogled, škilast: limulis (sc. oculis) intueri Pl. spogledljivo (koketno) gledati, spogledovati se (koketirati).

lleno moški spol polnost; polna luna

lleno de, en lleno popolnoma, čisto
dar de lleno v obraz pihati (veter), sijati (sonce)
mirar de lleno nepremično gledati
hay (un) lleno (gled) je razprodano

lokàv rusé, roué, finaud; sournois, fourbe

lokav pogled regard moški spol sournois
lokavo gledati regarder en dessous

lon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …) der Topf (emajlni Emailtopf, kuhinjski Kochtopf, okrasni za rože Übertopf, na pritisk Druckkochtopf, Schnellkochtopf, za juho Suppentopf, za mast Schmalztopf, za mleko Milchtopf, za vlaganje Einkochtopf, Einmachtopf, za kuhanje v pari Dampfkochtopf)
rumov lonec (sadje v rumu) Rumfrüchte množina, der Rumtopf
egiptovski lonci mesa die Fleischtöpfe Ägyptens
figurativno gledati komu v lonec (jemandem) in die Töpfe gucken
dajati vse v isti lonec alles in einen Topf werfen

lônec (-nca) m

1. pentola; pignatta:
emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
lonec za kuhanje bollitore
lonec za ribe pesciera, pesciaiola

2. vaso (da fiori)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
igre zbijanje lonca gioco della pentola
geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
metal. livarski lonec secchione
fiz. Papinov lonec pentola di Papin

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente