Franja

unround [ʌnráund] prehodni glagol
fonetika razokrožiti zaokrožen glas

Unterstimme, die, Musik spodnji glas

urcō -āre (onomatop. beseda) „vrkati“ = dajati od sebe risji glas: Suet. fr.

urlare

A) v. intr. (pres. urlo)

1. tuliti, zavijati (žival)

2. ekst. rjoveti, rjuti; kričati:
urlare di dolore, di spavento kričati od bolečine, od groze

B) v. tr.

1. rjoveti

2. peti na ves glas

uvular [jú:vjulə]

1. pridevnik
anatomija mehkoneben

2. samostalnik
jezikoslovje uvularni glas, uvular

vélaire [velɛr] adjectif mehkoneben; masculin mehkonebni glas, velar

velar [ví:lə]

1. pridevnik
fonetika mehkoneben, velaren

2. samostalnik
fonetika mehkonebni glas, velar (k, g, h)

verbellen lajati v; Jagd dajati glas

Verruf, der, slab glas; in Verruf bringen spraviti/spravljati na slab glas; in Verruf kommen/geraten priti na slab glas

vērso³ m

1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis

3. relig. vrstica (iz svete knjige)

4. ptičji glas; ekst. živalski glas

5. klic; krik

6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga

7. usmeritev (dlak, vlaken)

8. fiz. smer (vektorjev)

9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati

vibrant [váibrənt]

1. pridevnik
tresoč se, drhteč, trepetajoč (with od)
rezonančen, sonoren
jezikoslovje zveneč; odmevajoč; nihajoč
figurativno vznemirjen, razburkan (čustva); utripajoč; močan

a vibrant personality močna osebnost
cities vibrant with life od življenja utripajoča mesta

2. samostalnik
jezikoslovje zveneč glas

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

vocejón moški spol hripav glas

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

vōci-ficō -āre (vōx in facere) glas od sebe dati (dajati), (o)glasiti (oglašati) se: itaque insectantes ab se eiciunt fucos, quod hi neque adiuvant et mel consumunt, quos vocificantes plures persecuntur etiam paucae Varr.; z acc. = razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati): orationes contionesque vocificant Gell.

vocione m poveč. od ➞ voce močen glas

vōcula -ae, f (demin. vōx)

1. glasek, slab (šibek, tih) glas: Tit. fr., Ci. ep. idr., mea Pr., stridens Ap.

2. metaf.
a) glasek, slab (šibek, šibak) zvok, slab (šibek, šibak) ton: falsae voculae Ci., tibicen … omnis voculae melleus modulator Ap.
b) besedica: significatio huius voculae Gell., molles voculae Ap.
c) v pl. (v zaničlj. pomenu) obrekovanje, opravljanje, ogovarjanje: incurrere in voculas malevolorum Ci. ep. priti zavidnikom v zobe.

Volksstimme, die, glas ljudstva

vozarrón moški spol surov, grob glas

vzglàs -ása m početni glas u riječi, u reči