Franja

mršav pridevnik
1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, soványBil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerényGostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?

nàdgroban -bna -o nadgroben, nagroben: -a kapela; -i kamen, natpis; -o slovo nagrobni govor

nagovor [ô] moški spol (-a …)

1. način, formula: die Anrede

2. (ogovor) das Ansprechen, s strani prodajalca: die Ansprache

3. (kratek govor) die Ansprache, -ansprache (otvoritveni Eröffnungsansprache, pozdravni Begrüßungsansprache, slavnostni Festansprache, zaključni [Schlußansprache] Schlussansprache), die -rede (pri mizi Tischrede, poročni Traurede)

nagróben tombal, sépulcral, funéraire, funèbre

nagrobni govor discours moški spol (ali oraison ženski spol) funèbre
nagrobni kamen pierre ženski spol tombale (ali tumulaire)
nagrobni napis inscription ženski spol tombale (ali funéraire), épitaphe ženski spol

nagróben (-bna -o) adj. sepolcrale, tombale, funebre:
nagrobna plošča lastra, pietra tombale
nagrobni govor discorso funebre
nagrobni kamen lapide
nagrobni napis epitaffio
nagrobni steber cippo

nagróben sepulcral

nagrobni napis inscripción f sepulcral, epitafio m
nagrobni govor oración f fúnebre
nagrobni kamen glej nagrobnik

nagrôben sepulchral; funeral

nagrôbna gomila sepulchral mound, (prazgodovinska) barrow, tumulus
nagrôbni govor funeral speech, funeral oration
nagrôbni spomenik tombstone
nagrôbni napis epitaph

nagrobn|i [ó] (-a, -o) Grab- (kip die Grabskulptur, križ das Grabkreuz, napis die Grabinschrift, lučka das Grablicht, plošča die Grabplatte)
nagrobni govor die Leichenrede, Grabrede
nagrobno orožje gradbeništvo, arhitektura Funeralwaffen množina

nārrātiō -ōnis, f (nārrāre)

1. pripoved(ovanje), povest: narrationis mi incipit initium Ter. zdaj mi bo govoril velik govor, rem narrare ita, ut verisimilis narratio sit Ci., narratione posteris tradam brevi Ph., mirabilior tamen sequentis casus narratio Val. Max., narrationis alte repetita series T.

2. occ. kot ret. t. t. del govora, v katerem se opisuje stvarni položaj, opis(ovanje), razlaga stvarnega položaja: Corn., Q., M., narratio est rerum explicatio Ci., narrationes credibiles nec historico sed prope cotidiano sermone explicatae dilucide Ci., lentus est in principiis (v pristopih, exordia), longus (obširen) in narrationibus (sc. Cicero) T.

nastópen inaugurative; inaugural, inauguratory

nastópni govor inaugural speech
nastópni obisk first visit
nastópno predavanje inaugural lecture

nastópen d'entrée; suivant

nastopni govor discours moški spol d'ouverture (ali d'inauguration)
nastopni obisk première visite

nastópen (-pna -o) adj.
nastopni govor discorso inaugurale
šol. nastopno predavanje prolusione

nastópen

nastopni govor discurso m inaugural
nastopni obisk primera visita f (tudi diplomatski); A visita f de llegada

nekrolog [ó] moški spol (-a …) der Nekrolog; (nagrobni govor) die Grabrede; v časopisu: der Nachruf

nepriprávljen unprepared, not ready; (brez priprave) extemporaneous

nepriprávljeno prislov unreadily
nepriprávljen (improviziran) govor an unprepared speech

oblique¹ [əblí:k] pridevnik (obliquely prislov)
poševen, nagnjen; posreden, indirekten; neodkrit, sprijen
botanika nesomeren (list)
slovnica odvisen

matematika oblique angle poševen (oster, top) kot
oblique oration (ali speech) indirektni govor
slovnica oblique case odvisen sklon (vsak sklon razen nominativa in vokativa)

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

obrámben defensive; protective; done (ali serving) for protection (ali defence); apologetic

obrámbni govor pravo pleading, speech for the defence (ali in justification of, in support of, in vindication of, in advocacy of)
obrámbni mehanizem defence mechanism
obrámbno stanje state of defence
obrámbna črta line of defence, defence (ali defensive) line
privzeti obrámbne mere, ukrepe to take defensive measures

obrámben (-bna -o) adj. di difesa, difensivo:
obrambni sistem sistema difensivo
obrambna vojna guerra difensiva
psih. obrambni mehanizem meccanismo di difesa
voj. obrambna črta linea difensiva
hist. atlantska obrambna črta vallo atlantico
šport. obrambna tehnika (pri boksu) scherma
šport. obrambna vrsta difesa; retroguardia
jur. obrambni govor arringa
voj. obrambni ogenj fuoco di copertura
hist. obrambni stolpič bertesca

obrámben defensivo; de defensa

obrambne naprave defensas f pl; instalaciones f pl defensivas
obrambna skupnost comunidad f defensiva (ali de defensa)
obrambna vojna guerra f defensiva
obrambno orožje arma f defensiva
obrambni sistem sistema m defensivo
obrambni govor (jur) informe m (ali discurso m) de la defensa
obrambni minister (ministrstvo) Ministro m (Ministerio m) de Defensa Nacional, (v Španiji) del Ejercito
obrambni položaj (voj) posición f defensiva
v obrambnem položaju a la defensiva
brez obrambe sin defensa; indefenso