Franja

prílika ž
1. prilika, priložnost: iskoristiti, ugrabiti -u; dati -u za što; tom -om govorilo se i to ob tej priložnosti se je govorilo tudi o tem; drugom -om ob drugi priložnosti
2. prilika, videz: po svoj prilici
3. primer: uzeti koga za -u
4. podoba: iz tame se pojavi jedna prilika
5. ovo dvoje nisu prilika ta dva nista za skupaj
6. od -e približno
7. mn. razmere, okoliščine: nalaziti se u povoljnim -ama; prema -ama po razmerah, kakor kaže, kakor (je, bo) kazalo

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prīscus 3, adv. -ē (prim. prior, prīmus, prō)

1. = pristinus (po)prejšnji, nekdanji: Venus H., nomen O.

2. (po)prejšnji, nekdanji, star(odaven), starinski, arháičen (naspr. iunior, recens): credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci., Sabinorum priscus sanguis V., vetustas, verba Ci., quod loquitur, priscum visum iri putat Ci.

3. zaradi starosti častitljiv, starodaven, stáročastítljiv (stáročastitljív): pudor, Inachus H., severitas Ci., virtus T., prisca gens mortalium H., priscae sanctimoniae virgo T., priscos mores revocare L.

4. starega kova (stare korenine), tradicional(istič)en, starovit, strog, resen: Cato H., parens Cat., prisce agere Ci. po stari šegi = brez prikrivanja, naravnost, neposredno, brez okolišev. Od tod nom. propr. Prīscus 3 Prísk, rimski priimek = Star(ejš)i. Najbolj znani so.

1. Tarquinius Priscus Tarkvinij Prisk (Starejši), rimski kralj: L., Priscus Tarquinius est dictus, quia prius fuit quam Superbus Tarquinius P. F.

2. Tarquinius Numicius Priscus Tarkvinij Numicij Prisk: L.

3. Helvidius Priscus Helvidij Prisk: Suet.

4. dva latinska pesnika: Priscus uterque O.

privzémati (-am) | privzéti (-vzámem) imperf., perf. prendere, appropriarsi di, far proprio, assumere, accogliere:
priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov gli immigrati fecero propri la lingua e i costumi locali
gospodar je privzel dva nova pomočnika il padrone ha assunto due nuovi aiutanti

propinquus (tudi propincus) 3, adv. -ē (iz prope kakor longinquus iz longe)

1. krajevno bližnji, sosednji, soseden, okoliški, okolišen, okolišnji, mejen, meječ (s čim, na koga, na kaj); abs.: arva L., provincia, praedium Ci., propinqui urbis montes N., sol H., exsilium paulo propinquius O., propinquus tumultus N. v bližini, nullus propinquus metus L. (nobena nevarnost =) varnost v bližini, propinque adesse Pl., colles duo propinqui inter se S. dva sosednja (si) griča; z dat.: domus foro propinqua S., loca flumini propinqua S., propinquus cubiculo hortus L.; z abl.: litora Italiā propinqua S. fr.; subst. n. (n. sg. le s praep.): in propinquo esse L. v bližini (blizu) biti, ex propinquo cernere L., cognoscere L. ali instare S. fr. v bližini (blizu), zbliza, od blizu; pl.: oppido propinqua S. mestna okolica, obmestje, per omnia propinqua Amm. po vseh bližnjih krajih.

2. metaf.
a) (po času) bližnji, bližajoč se, skorajšnji: mors, reditus Ci., spes Capuae potiundae L., propinquā vesperā T. ko se je bližal večer.
b) podoben, sličen: Gell. idr., quae propinqua videntur et finitima Ci., (sc. motus) finitimi et propinqui his … animi perturbationibus Ci., propinquiora genere inter se verba Varr.
c) (po rodu) bližnji, v bližnjem sorodstvu, soroden: Suet. idr., cognatio Ci., N., cognationes L., consanguinitate propinquus V. istokrven, krvni sorodnik, tibi genere propinqui S., propinquus principi sanguis T.; pesn.: bella propinqua O. s sorodniki; subst. propinquus -ī, m sorodnik: L., H., Suet. idr., fratre meo atque eodem propinquo suo interfecto S., regis propinqui N., tot propinqui Ci.; propinqua -ae, f sorodnica: virgo Vestalis, huius propinqua Ci., propinquas suas nuptum collocare C., maior aliqua natu propinqua T. (Dial.); occ. propinqui = boljši prijatelji: in longinquos, in propinquos … irruebat Ci.

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pustíti (dopustiti) to allow, to permit, to suffer, to yield, not to mind, not to hinder; to let; (opustiti) to give up (ali over), to leave off; to desist from, to abstain from, to refrain from, to forbear; (zapustiti) to leave, to quit, to relinquish, to abandon, to forsake; (izpustiti, spustiti) to let go, to let fly, to let loose; (prenehati, nehati) to drop, to cease, to omit

pustíti delo (o delavcu) to strike, to go on strike, to come out (on strike)
ne pustíti not to allow, not to permit, not to suffer (ali tolerate), to prevent, to hinder
pustíti koga na cedilu to leave someone in the lurch, to forsake someone, to abandon someone
pusti to! leave it alone!, let it be!
pusti to meni! leave it to me!
pusti me pri miru! leave (ali let) me alone!
pusti, naj gre stvar svojo pot! let it take its course!
pusti to tu! leave that here!
pustite ga noter! let him come in!; let him in!
pustite mi, da premislim! let me think it over!
pusti vrata odprta! leave the door open!
pustimo to za prihodnjič! we will leave that for the next time!
pustite me samega! leave me alone!
pustimo to in govorimo o čem drugem! let's drop it and talk of something else!
mi lahko pustite te dokumente dan ali dva? can you let me have those documents for a day or two?
pustil se je oslepariti he let himself be taken in
pusti si časa za premislek! leave yourself time to think!
to me pusti hladnega it leaves me cold
pustil je, da so ga pretepli he let them beat him
pustíti za seboj to leave behind
moral sem pustíti denarnico doma I must have left my purse at home
pustil je vse druge tekmovalce daleč za seboj he has outdistanced (ali has outstripped) all the other competitors
pustíti si rasti brado to grow a beard
pustíti koga v negotovosti to keep (ali to hold) someone in suspense
pustíti iz vida to lose sight of
pustíti koga čakati (pol ure) to keep someone waiting (for half an hour)
pustíti komu proste roke glede... to let someone have a free hand as regards...
ne more pustíti pijače he cannot break himself of the habit of drinking
pustíti si svetovati to listen to advice
pustíti pri starem to stick to the old ways
to se mu mora pustíti you have to grant him that
pusti, da luč gorí leave the light on!
ne se pustíti videti to keep out of sight
živeti in pustíti živeti! live and let live!
ali pusti ali vzemi! take it or leave it!
pustite dve prazni vrsti! leave two lines blank (ali blank lines)!
je oče pustil kako sporočilo? has Father left a message?
računam nate, zato me ne puščaj na cedilu! I count on you, so don't let me down!
pusti, da kdo drug opravi to! (figurativno) ZDA let George do it!
pustíti stroje teči to let the engines rip
pusti te stvari, kakor so! leave these things as they are!
pustil sem, da je avto drvel s polno hitrostjo (pogovorno) I let her rip
pustíti vprašanje odprto to leave the question open

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

qualcōsa pron.

1. kaj, nekaj:
posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
ne so qualcosa io! jaz že vem!
qualcosa come nič manj kot:
ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

2. pog. (res) nekaj:
lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

3. nekdo:
pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo

quīndecim-virī -ōrum in -ûm, m (ixpt., pisano tudi quīndecim virī) kvindecímviri (kvindecimvíri), petnajsteri možje, petnajsterica (mož), petnajsteričniki, petnajsterično poverjeništvo za opravljanje kakega uradnega posla v Rimu

1. quindecim vir sacris faciundis Ap., Gell. (okrajšano XVviri S. F.) ali quindecimviri sacrorum Aug.; tudi samo quindecimviri T., Plin., Suet. petnajsterica (mož za opravljanje daritev), eden izmed treh velikih svečeniških kolegijev ali zborov (pontifices, augures in XVviri), ki je nadzoroval Sibiline knjige in ob nevarnosti iz njih razbiral potrebna spravna dejanja. Sprva sta to nalogo opravljala le dva svečenika (duoviri), po l. 367 deset (decemviri), od Sule dalje petnajst svečenikov; ti so skrbeli tudi za bogoslužje Velike matere (Magna Mater) ter potrjevali in posvečevali njene svečenike, ki so zato sami sebe imenovali sacerdotes quindecemvirales: Canīnius Gallus quindecimvirûm T. eden izmed … ; ločeno: quindecim Diana preces virorum curet H. Po tvorbi sg. quīndecimvir -ī, m kvindecímvir (kvindecimvír), petnajsteričnik, član petnajsterice: T.

2. quindecimviri agris dandis kvindecímviri (kvindecimvíri) za razdelitev zemljišč: Plin.

rabouter [rabute] verbe transitif stakniti skupaj (deux tuyaux, deux bouts de câble dve cevi, dva konca kabla)

rabouter deux morceaux de tissu sešiti dva kosa blaga

raccommoder [-mɔde] verbe transitif (za)krpati; popraviti; predelati; izboljšati, podplesti (nogavice); figuré urediti, (spet) spraviti v red; pomiriti, pobotati, spraviti

se raccommoder pobotati se, spraviti se
raccommoder deux amis pomiriti, spraviti dva prijatelja

raccourcir [-kursir] verbe transitif okrajšati, skrajšati; populaire skrajšati za glavo, obglaviti; verbe intransitif postati krajši, skrčiti se, uskočiti se, zgrbančiti se; ubrati krajšo pot, zaviti po bližnjici

se raccourcir postati krajši, skrajšali se; potuhniti se
raccourcir une jupe, un discours skrajšati krilo, govor
les jours commencent à raccourcir dnevi sa začenjajo krajšati
la jupe a raccourci au lavage krilo se je uskočilo pri pranju
les robes raccourcissent cette année letos se nosijo krajše obleke
raccourcir la distance de 2 kilomètres skrajšati razdaljo za dva kilometra
tomber sur quelqu'un à bras raccourcis z vso silo tolči po kom

rage² [réidž] neprehodni glagol & povratni
besneti (against proti)
razbesneti se, biti besen, jeziti se (at na)
divjati, (o morju) besneti; razsajati (o epidemiji ipd.)

to rage about besneti, divjati, razsajati
to rage at (against) s.o. besneti, znašati se nad kom
the battle was raging for two days bitka je besnela dva dni
the plague raged in Europe kuga je razsajala v Evropi
to rage oneself out izbesneti se, iztresti svojo jezo, znesti se nad; izgrmeti se
the storm raged itself out vihar (nevihta) se je izbesnel (polegel)

rapatrier [-trije] verbe transitif vrniti v domovino, repatriirati; vieilli, familier spraviti, pomiriti

rapatrier des prisonniers de guerre repatriirati vojne ujetnike
rapatrier deux amis qui étaient brouillés spraviti dva prijatelja, ki sta bila sprta, skregana

ratifikacija samostalnik
(potrditev; sprejetje) ▸ ratifikálás, ratiikációZa ratifikacijo sporazuma je glasovalo 33 poslancev, dva sta se vzdržala. ▸ A megállapodás ratifikálása mellett 33 képviselő szavazott, ketten tartózkodtak.

razdeli|ti (-m) deliti

1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
razdeliti vloge die Rollen verteilen
razdeliti stroške (die Kosten) umlegen

2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
(razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
razdeliti na kvote quotisieren
razdeliti na parcele parzellieren
razdeliti na obdobja/periode periodisieren
razdeliti na porcije portionieren
razdeliti na predale/predmete fächern
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
razdeliti po ključu schlüsseln

razdeljen [ê] (-a, -o)

1. med več ljudi, organizacij ipd.: verteilt

2. na več delov: unterteilt, gegliedert
razdeljen na polja gefeldert
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na prekate gekammert
razdeljen na stopnje gestaffelt, gestuft, stufenförmig
razdeljen na dva dela/tri dele/štiri dele/pet delov … halbiert/zweigeteilt, gedrittelt/dreigeteilt, geviertelt/viergeteilt, gefünftelt …