Franja

boucler [bukle] verbe transitif zapeti (zapnem), zapreti; obkoliti; nakodrati (lase); familier zaključiti, dokončati; populaire zapreti (trgovine); verbe intransitif kodrati se; napraviti zanko; architecture bočiti se

boucler l'affaire (familier) končati zadevo
boucler la boucle končati vrsto del, ki pripeljejo do izhodiščne točke
boucler le budget uravnovesiti proračun dohodkov in izdatkov
boucler ses comptes zaključiti svoje račune
la boucler (populaire) molčati, držati jezik za zobmi
boucler la lourde (argot) zapreti vrata
boucler sa valise pripraviti svoj kovček
boucler le magasin zapreti trgovino
il a été bouclé au collège bil je zaprt v šoli (kazen)
être bouclé à la Santé biti zaprt v pariški ječi »la Santé«
la police a bouclé le quartier policija je obkolila mestno četrt
boucler un taureau vtakniti biku obroč v nos

bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

le haut du bras nadlaket
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
à force de bras le z rokami
à pleins bras z vso močjo, močnó
à tour de bras z vso silo, intenzivno
à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
à bras ouverts z od-prtimi rokami
à bras tendu s stegnjeno roko
en bras de chemise brez suknjiča, golorok
les bras retroussés z zavihanimi rokami
charrette féminin à bras ročni voziček
manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
bras séculier posvetna oblast
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
avoir les bras ballants povesiti roke
avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
baisser les bras opustiti, odreči se
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
rester les bras croisés ostati brez dela
saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
tenir les bras croisés križem roke držati
les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok

brídko adv.

1. amaramente

2. assai, molto, fortemente, terribilmente:
bridko se motiti aver torto marcio, sbagliare terribilmente
držati se bridko resno essere terribilmente serio

broncio m mula:
fare il broncio kuhati mulo
portare il broncio a qcn. držati se na koga

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

bŕzda brida f ; rienda f

imeti na brzdi contener, reprimir
držati koga na brzdi atar corto a alg

bûbanj bûbnja m
1. boben: udarati u vojnički bubanj; otići na bubanj priti na boben, na dražbo; udariti u bubanj razglasiti, spraviti na veliki boben, obesiti na veliki zvon; kao šipka uz bubanj držati se koga kot klop
2. loterijski boben: ostati u -u ne dobiti česa
3. boben pri raznih orodjih
4. anat. bobnič: bubanj u uhu
5. iz šibja pleten ribiški sak
6. morski boben, stolp

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

callar zamolčati, utišati, z molkom preiti; izpustiti (črko); molčati, umolkniti, ponehati

callar el pico jezik za zobmi držati, molčati
callar un secreto obvarovati tajnost
¡calla esa boca! molči! jezik za zobe!
mátalas callando potuhnjenec; hinavec
calla callando skrivaj, čisto tiho
¡calla! ¡calle! le počakaj! pazi se! neverjetno, kaj pravite!
el callar molk, molčanje
quien calla, otorga kdor molči, soglaša
callarse molčati, umolkniti; nehati vpiti (jokati itd.)

candela f

1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

2. fiz. candela

3. avto svečka

4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično

canilla ženski spol golenica, piščal (kost); podlahtnica (kost); navijak, cevka (pri tkanju); cimetna skorja

irse de canilla imeti hudo drisko; ne moči držati jezik za zobmi

captivité [-vite] féminin ujetništvo

retour masculin de captivité vrnitev iz ujetništva
tenir en captivité držati, imeti v ujetništvu
vivre en captivité en Italie živeti v ujetništvu v Italiji

catena f

1. veriga:
tenere alla catena držati na verigi (tudi pren.);
spezzare le catene pretrgati verige, osvoboditi se

2. tehn.
catena di trasmissione prenosna, transmisijska veriga

3. zaporedje:
una catena di avvenimenti zaporedje dogodkov
catena di montaggio tekoči trak
a catena verižno

4. veriga:
catena di negozi, di alberghi trgovska, hotelska veriga

5. kem. veriga:
reazione a catena verižna reakcija

6. geogr.
catena di monti gorska veriga

cece m

1. bot. čičerika, cizara (Cicer arietinum):
ceci lessati kulin. kuhana čičerika
avere il cece nell'orecchio pren. biti gluh
non saper tenere un cece in bocca pren. ne znati držati jezika, zadržati skrivnosti

2. pren. navihanec; gizdalin, babjak

3. pren. bradavica

cerrar [-ie-] zapreti (se), zakleniti (se); ograditi; zajeti; zašiti, zamašiti; zapečatiti; zaključiti; zalepiti; (do)končati; nastopiti; poteči

cerrar la boca umolkniti, utihniti
cerrar la mano pest stisniti
cerrar la marcha kot zadnji korakati (hoditi)
cerrar el ojo umreti
cerrar los ojos zatisniti oči
a ojos cerrados slepo
en un (abrir y) cerrar de ojos v hipu, kot bi trenil
cerrar el pico molčati, jezik za zobmi držati
cerrar con alg. planiti na koga
al cerrar el día ob nastopu noči
hora de cerrar policijska ura
ha cerrado la noche temna noč je že
la puerta cierra bien (mal) vrata se dobro (slabo) zapirajo
ir cerrando počasi se celiti
¡cierra, España! v napad, Španija! (star bojni klic Špancev)
cerrarse (za)celiti se; pooblačiti se
cerrarse en callar trdovratno molčati

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

chiave

A) f

1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz

5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka

chômer [šome] verbe intransitif počivati, praznovati, ne delati; biti brez dela, biti brezposeln; technique mirovati; biti mrtev kapital (o denarju); verbe transitif praznovati (praznik, svetnika)

on chôme delo počiva
l'industrie textile chôme tekstilna industrija ne dela
chômer entre deux jours fériés ne delati na dan med dvema praznikoma
chômer pendant la morte saison biti brez dela v mrtvi sezoni
ne pas chômer (familier) garati, trdo delati, ne križem rok držati
un saint qu'on ne chôme plus (figuré) padla zvezda, padla veličina
il ne faut point chômer les fêtes avant qu'elles soient venues ne hvali dneva pred nočjo

circumplector -ī -plexus sum obje(ma)ti, okleniti (oklepati), obda(ja)ti: Plin., Stat., Suet., domini patrimonium circumplexus quasi thesaurum draco Ci. skupaj držati, balteus circumplectitur pharetram V.; pren.: collem opere C. obgraditi, oppidum tragulis Auct. b. Hisp.; animum... meum... imago quaedam circumplectitur Gell. — Star. act. soobl. circumplectō -ere: Gell., Ap., meum collum circumplecte Pl., foramina laminis circumplectito Ca.