Franja

réussir [reüsir] verbe intransitif uspeti, imeti uspeh, obnesti se, posrečiti se, doseči cilj; uspavati (rastline, posli); verbe transitif izvesti do dobrega, uspešnega konca, dobro izpeljati ali dokončati

je réussis uspem, posreči se mi
je ne réussis à rien nič se mi ne posreči
il réussit en tout, tout lui réussit vse se mu posreči
je n'ai pas réussi spodletelo mi je, ni se mi posrečilo
la vigne ne réussit pas partout vinska trta ne uspeva povsod
il a réussi à son examen napravil je izpit
elle a réussi à passer son permis de conduire posrečilo se ji je napraviti vozniški (šoferski) izpit
l'air de la mer lui réussit morski zrak mu (ji) prija, koristi
réussir un but, un essai (sport) zabeležiti zadetek (gól), uspeti v poskusu
réussir un portrait, une photo napraviti uspel portret, uspelo fotografijo
réussir une sauce, un plat napraviti dobro omako, dobro jed
réussir une affaire, un travail uspešno opraviti zadevo, dokončati deto

riabilitare

A) v. tr. (pres. riabilito)

1. ponovno usposobiti, usposabljati (za)

2. med. rehabilitirati

3. pravo rehabilitirati

4. pren. vrniti, vračati (izgubljeno) dobro ime, čast, ugled

B) ➞ riabilitarsi v. rifl. (pres. mi riabilito) rehabilitirati se, ponovno si pridobiti ugled, dobro ime

riaccreditare

A) v. tr. (pres. riaccredito)

1. ponovno kreditirati

2. trgov. ponovno knjižiti v dobro

B) ➞ riaccreditarsi v. rifl. (pres. mi riaccredito) biti rehabilitiran; ponovno si pridobiti ugled, spoštovanje

riaccredito m trgov. ponovno knjiženje v dobro, dobropis

righto! [ráitóu] medmet
pogovorno prav! dobro! v redu! se strinjam!

rimpiattare

A) v. tr. (pres. rimpiatto) dobro skriti, skrivati

B) ➞ rimpiattarsi v. rifl. (pres. mi rimpiatto) dobro se skriti:
fare a rimpiattarsi igrati se skrivalnice

ripailler [ripaje] verbe intransitif, populaire dobro jesti in piti, požreševati

ripailleur, euse [-pajœr, öz] masculin, féminin, populaire oseba, ki rada dobro jé in pije; požrešnik, -ica

ripulire

A) v. tr. (pres. ripulisco)

1. ponovno, dobro očistiti, počistiti; pospraviti, pospravljati:
ripulire i piatti oprati posodo
ripulire un ramo oklestiti vejo
ripulire le tasche a qcn. komu sprazniti žepe (pri igri)

2. pren. dobro izpiliti, popraviti

B) ➞ ripulirsi v. rifl. (pres. mi ripulisco)

1. očediti se

2. pren. postati olikan

rispettabilità f

1. spoštljivost

2. ugled, dobro ime; poštenost

ritopášen -šna -o koji voli dobro jesti

Ruf, der, (-/e/s, -e) klic; poziv; Ruf zur Ordnung opomin; Tierkunde oglašanje; Glocken, Trompete, Jagdhorn: glas; (Telefon) telefonska številka; ugled, dobro ime, sloves; guter/schlechter Ruf dober/slab glas; im Rufe stehen biti na glasu; in den Ruf kommen priti na glas; besser als sein/ihr Ruf sein veljati za slabšega/slabšo, kot je

ruffle² [rʌfl] prehodni glagol & neprehodni glagol
nabrati; nakodrati; valoviti (vodno površino); (na)mršiti; razkuštrati (lase); (na)ježiti, (na)sršiti (perje)
figurativno razdražiti, vznemiriti, razburiti, razburkati, zmesti (koga); spraviti v nered, skaliti, pokvariti (komu) dobro razpoloženje
neprehodni glagol
nagubati se, nabrati se, namršiti se, nakodrati se; pomečkati se
figurativno vznemiriti se, razburiti se, razburkati se, razdražiti se; šopiriti se, postavljati se, hvaliti se, bahati se, širokoustiti se, košatiti se, predrzno se vesti

the ruffled seas razburkano morje
to ruffle one's feathers nasršiti se, naježiti se
don't ruffle your feathers! figurativno ne razburjaj se! pomiri se!
to ruffle s.o.'s temper pokvariti komu dobro razpoloženje (voljo)
the wind ruffled the waves veter je kodral valove

rufschädigend zoper sloves, zoper dobro ime, škodljiv za renome

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.

rupiner [rüpine] verbe intransitif, familier dobro uspeti, briljirati pri izpitu

il a rupiné à l'écrit briljiral je pri pismenem izpitu
verbe transitif:

rupiner sa chimie dobro opraviti izpit iz kemije

rȕšan -šna -o
1. dobro oblečen, bogat z oblekami: kuća mu je krušna i -a
2. žalno oblečen: sestre za braćom najduže idu -e
3. žalen: za umrlim rođakom nosi se -o odijelo

sachkundlich dobro informiran, strokoven

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

safety¹ [séifti] samostalnik
varnost, sigurnost, netveganost; zanesljivost (postopka, mehanizma), dobro stanje
arhaično varna (s)hranitev; varovalo (pri puški); puška z varovalom

with safety varno, brez nevarnosti, brez rizika ali tveganja; figurativno zaščita proti nezgodi
safety first! varnost predvsem!
factor (coefficient) of safety varnostni faktor (koeficient)
to be in safety biti na varnem
we cannot do it with safety brez nevarnosti tega ne moremo napraviti
there is safety in numbers če nas je več, je varneje; številke ne lažejo
to play for safety igrati oprezno, figurativno ničesar ne tvegati, biti previden