Franja

biti cepljen na kaj frazem
neformalno, lahko izraža negativen odnos (oboževati kaj) ▸ oda van érte, rámegy, gerjed
Nihče od naju ni cepljen na te praznike. Lepša so spontana presenečenja. ▸ Egyikünk sincs oda ezekért az ünnepekért. Jobbak a spontán meglepetések.
Zagotovo drži, da so nekateri bolj "cepljeni" na denar kot drugi. ▸ Biztosan igaz, hogy egyesek jobban „gerjednek” a pénzre, mint mások.
Takšen dizel je seveda cepljen na športne rezultate in manj na brezpogojno varčevanje. ▸ Egy ilyen dízel természetesen inkább a sportos teljesítményre megy rá, mint a feltétlen gazdaságosságra.

blagájna (-e) f

1. (omarica za shranjevanje denarja) cassa:
spraviti denar v blagajno depositare, mettere il denaro nella cassa
železna blagajna cassaforte
registrska blagajna registratore di cassa

2. (prostor za poslovanje z denarjem) cassa:
plačate pri blagajni si prega di pagare alla cassa
žel. potniška blagajna biglietteria, sportello dei biglietti

3. (denarna sredstva za določene namene) cassa:
bolniška blagajna cassa malattia
državna blagajna erario

blokírati to blockade, to block (up, off), vojska to blockade; (denar) to freeze; tiskarstvo to turn letters; radio to jam

blokirana lastnina frozen assets
ves moj denar je blokiran all my money is tied up

bodegón moški spol javna kuhinja; (vinska) pivnica, krčma; tihožitje

echar el bodegón por la ventana metati denar skoz okno; hudo se razjeziti

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bolsa ženski spol žep; mošnja, denarnica, listnica; vrečka; ženska torbica; tul(ec)

bolsa de papel papirnata vrečka
bolsa rota (fig) zapravljivec
alargar (estirar la) bolsa globoko v žep seči
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
hacer bolsas vrečo delati (obleka)

brônast (-a -o) adj.

1. di, del bronzo; bronzeo:
bronast denar monete di bronzo
šport. bronasta kolajna medaglia di bronzo
arheol. bronasta doba età del bronzo

2. (po barvi podoben bronu) bronzeo; abbronzato

3. (ki zveni kot bron) bronzeo:
bronast glas voce bronzea

brummagem [brʌ́mədžəm]

1. samostalnik
slabo blago

2. pridevnik
ponarejen

brummagem buttons ponarejen denar

Buch, das, (-es, Bücher) knjiga (tudi figurativ); bei Spielkarten: komplet; die Bücher führen voditi knjige; zu Buche schlagen znašati, iti v denar, figurativ učinkovati, imeti za posledico; Buch führen voditi evidenco, voditi knjige

burn^*1 [bə:n]

1. prehodni glagol
zažgati, sežgati; pražiti; vžgati, ožigosati; spaliti

2. neprehodni glagol
goreti, smoditi se, žareti, skeleti, peči; plamteti, razplameniti, razvneti se

to burn to ashes upepeliti; v prah zgoreti
to burn the candle at both ends naporno delati, preveč se truditi
to burn daylight zapravljati čas
to burn one's fingers opeči si prste
to burn to the ground do tal pogoreti
to have money to burn imeti preveč denarja
it burned itself into my mind vtisnilo se mi je v spomin
to burn out of house and home pregnati
to burn one's boats onemogočiti si povratek
his money burns a hole in his pocket zapravi ves denar
money to burn več ko dovolj denarja
to burn the midnight oil delati ponoči
ameriško to burn powder zapravljati strelivo
the sun burns away the mist sonce razprši meglo
to burn the water loviti ribe pri svetilkah
to burn the wind (ali earth), ameriško to burn up the road brzeti v največjem diru

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

buy^*1 [bai] prehodni glagol
kupiti; podkupiti
figurativno drago plačati

to buy over s.o.'s head (po)nuditi višjo ceno
to buy a pig in a poke kupiti mačka v vreči
pogovorno to buy a white horse razmetavati denar
I will not buy that s tem se ne strinjam; tega ne dovolim
to buy and sell trgovati

caballero moški spol jezdec, vitez, plemič; gospod; kavalir; konjenik, oklopnik

caballero andante siromašen plemič
caballero cubierto španski velikaš, ki je smel pokrit stopiti pred kralja; nevljuden človek
caballero de (la) industria srečelovec; eleganten slepar; nastopač, gospošček
el Caballero de la Triste Figura vitez žalostne postave
a lo caballero kavalirsko
de caballero a caballero viteško; častno, pošteno
mal caballero slab človek
un perfecto caballero pravi kavalir
poderoso caballero es Don Dinero denar je sveta vladar
armar caballero poviteziti
¿caballero? kako, prosim
¡caballeros! gospodje!
caballeros pl kupi zemlje ob cesti

cadus -ī, m (gr. κάδος iz hebr. kad, prim. sl. kad -i, f) prsten vrč stožčaste oblike, poseb. za vino: Pl., vina cadis onerarat Acestes V., cadi fragiles O.; met. vino: H., Tib. Kot posoda za olje, sočivje, smokve idr.: Plin., za med, denar: Mart., za pepel umrlih = pepelnik, žara: ossa lecta cado V., kot lonec za cvetice: Plin., kot posoda za rabo pri žrtvovanju: cadus ligneus Aur., kot votla mera za tekočine = 12 kongijev ali 72 sekstarijev: Luc. fr., Varr. fr. (oba z gen. pl. cadûm), Vulg.

caisse [kɛs] féminin blagajna; fond; zaboj; automobilisme karoserija; okrov, ohišje (ure); musique boben; populaire prsi

caisse d'assurance-maladie bolniška blagajna
caisse claire mali boben
grosse caisse veliki boben
caisse à claire-voie zaboj iz lat
caisse communale občinska, mestna blagajna
caisse à eau (marine) tank za vodo
caisse enregistreuse registrna blagajna
caisse d'épargne (postale) (poštna) hranilnica
caisse (locale) de maladie (krajevna) bolniška balagajna
caisse à médicaments zabojček za zdravila
caisse noire tajni fond
caisse à outils zaboj za orodje
caisse de prêts posojilnica
caisse publique, de l'État državna blagajna
caisse de(s) retraite(s) pokojninski fond
caisse de secours, de solidarité bratovska skladnica
caisse de la Sécurité sociale fond socialnega zavarovanja
avance féminin de caisse blagajniško naplačilo
balance féminin de caisse blagajniška bilanca, zaključek
bon masculin de caisse blagajniško nakazilo
bordereau masculin de caisse blagajniški spisek
contenu masculin, fonds masculin pluriel de caisse, montant masculin en caisse blagajniško stanje
déficit masculin, tare féminin de caisse blagajniški primanjkljaj
entrée féminin de caisse v blagajni zbrani denar
espèces féminin pluriel en caisse gotovinsko stanje
livre masculin de caisse blagajniška knjiga
livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
vérification féminin de caisse pregled blagajne
battre la (grosse) caisse bobnati, figuré delati (veliko) reklamo
faire sa caisse prešteti svoj denar
partir avec la caisse pobegniti z blagajno
vous passerez à la caisse! pojdite k blagajni! (se često reče uslužbencu, ki ga odpustimo)
tenir la caisse voditi, imeti blagajno
il s'en va, il part de la caisse (figuré) on je jetičen

cake¹ [keik] samostalnik
pecivo, pogača, kolač; kos (mila), tablica (čokolade); tropine

my cake is dough zelo sem razočaran, ni se mi posrečilo
cake and ale veselje, zabava
to have one's cake baked živeti v obilju
you cannot eat your cake and have it ne rnoreš imeti eno in drugo
I wish my cake were dough again škoda, da ni več tako kakor je bilo
it goes like hot cakes hitro gre v denar
domačno to take the cake dobiti prvo nagrado, biti sijajen
that takes the cake to presega vse

calante agg. pojemajoč, padajoč:
moneta calante denar pod predpisano težo
luna calante stari mesec, zadnji krajec

calidad ženski spol lastnost, kakovost; pomen, važnost

a calidad de que s pogojem, da
género (mercancía) de calidad kvalitetno blago
en calidad de representante kot zastopnik
una persona de calidad ugledna, imenitna, oseba
dineros son calidad denar je sveta vladar
calidades pl talent, nadarjenost

capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.

capital [kapital] masculin glavnica, kapital; glavna stvar, glavni posel; pluriel denarna sredstva, fond, premoženje

jig kapitalisti
capital en nature blagovni kapital (zemlja, zgradbe, material)
capital en valeur denar, fondi
de départ, initial začetni kapital
capital disponible, liquide razpoložljivi, likvidni kapital
capital engagé, investi angažirani, investirani kapital
capital-espèces, capital-numéraire kapital v gotovini
capital d'exploitation, de roulement obratni kapital
capital foncier kapital v zemljišču, nepremičninski kapital
capital d'investissement investicijski kapital
capital mobilier kapital v premičninah
le capital et le prolétariat kapitalisti in proletarci
besoins masculin pluriel en capital potrebe po kapitalu
fuite féminin des capitaux beg kapitala
impôt masculin sur le capital davek na premoženje
manque masculin, pénurie féminin de capitaux pomanjkanje denarja, kapitala
placement masculin de capital naložba kapitala