Franja

bassinet [-sinɛ] masculin skledica, ponvica; čelada; botanique zlatica; anatomie izločilni kanal pri ledvici; prašnica (pri starinski puški)

cracher au bassinet (figuré) nerad da(ja)ti denar

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se

bemittelt premožen, situiran; bemittelt sein imeti denar

bēzzo m

1. hist. (vrsta beneškega denarja) ○

2.
bezzi pl. denar, novci

biti cepljen na kaj frazem
neformalno, lahko izraža negativen odnos (oboževati kaj) ▸ oda van érte, rámegy, gerjed
Nihče od naju ni cepljen na te praznike. Lepša so spontana presenečenja. ▸ Egyikünk sincs oda ezekért az ünnepekért. Jobbak a spontán meglepetések.
Zagotovo drži, da so nekateri bolj "cepljeni" na denar kot drugi. ▸ Biztosan igaz, hogy egyesek jobban „gerjednek” a pénzre, mint mások.
Takšen dizel je seveda cepljen na športne rezultate in manj na brezpogojno varčevanje. ▸ Egy ilyen dízel természetesen inkább a sportos teljesítményre megy rá, mint a feltétlen gazdaságosságra.

blagájna (-e) f

1. (omarica za shranjevanje denarja) cassa:
spraviti denar v blagajno depositare, mettere il denaro nella cassa
železna blagajna cassaforte
registrska blagajna registratore di cassa

2. (prostor za poslovanje z denarjem) cassa:
plačate pri blagajni si prega di pagare alla cassa
žel. potniška blagajna biglietteria, sportello dei biglietti

3. (denarna sredstva za določene namene) cassa:
bolniška blagajna cassa malattia
državna blagajna erario

blokírati to blockade, to block (up, off), vojska to blockade; (denar) to freeze; tiskarstvo to turn letters; radio to jam

blokirana lastnina frozen assets
ves moj denar je blokiran all my money is tied up

bodegón moški spol javna kuhinja; (vinska) pivnica, krčma; tihožitje

echar el bodegón por la ventana metati denar skoz okno; hudo se razjeziti

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bolsa ženski spol žep; mošnja, denarnica, listnica; vrečka; ženska torbica; tul(ec)

bolsa de papel papirnata vrečka
bolsa rota (fig) zapravljivec
alargar (estirar la) bolsa globoko v žep seči
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
hacer bolsas vrečo delati (obleka)

brônast (-a -o) adj.

1. di, del bronzo; bronzeo:
bronast denar monete di bronzo
šport. bronasta kolajna medaglia di bronzo
arheol. bronasta doba età del bronzo

2. (po barvi podoben bronu) bronzeo; abbronzato

3. (ki zveni kot bron) bronzeo:
bronast glas voce bronzea

brummagem [brʌ́mədžəm]

1. samostalnik
slabo blago

2. pridevnik
ponarejen

brummagem buttons ponarejen denar

Buch, das, (-es, Bücher) knjiga (tudi figurativ); bei Spielkarten: komplet; die Bücher führen voditi knjige; zu Buche schlagen znašati, iti v denar, figurativ učinkovati, imeti za posledico; Buch führen voditi evidenco, voditi knjige

burn^*1 [bə:n]

1. prehodni glagol
zažgati, sežgati; pražiti; vžgati, ožigosati; spaliti

2. neprehodni glagol
goreti, smoditi se, žareti, skeleti, peči; plamteti, razplameniti, razvneti se

to burn to ashes upepeliti; v prah zgoreti
to burn the candle at both ends naporno delati, preveč se truditi
to burn daylight zapravljati čas
to burn one's fingers opeči si prste
to burn to the ground do tal pogoreti
to have money to burn imeti preveč denarja
it burned itself into my mind vtisnilo se mi je v spomin
to burn out of house and home pregnati
to burn one's boats onemogočiti si povratek
his money burns a hole in his pocket zapravi ves denar
money to burn več ko dovolj denarja
to burn the midnight oil delati ponoči
ameriško to burn powder zapravljati strelivo
the sun burns away the mist sonce razprši meglo
to burn the water loviti ribe pri svetilkah
to burn the wind (ali earth), ameriško to burn up the road brzeti v največjem diru

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

buy^*1 [bai] prehodni glagol
kupiti; podkupiti
figurativno drago plačati

to buy over s.o.'s head (po)nuditi višjo ceno
to buy a pig in a poke kupiti mačka v vreči
pogovorno to buy a white horse razmetavati denar
I will not buy that s tem se ne strinjam; tega ne dovolim
to buy and sell trgovati

caballero moški spol jezdec, vitez, plemič; gospod; kavalir; konjenik, oklopnik

caballero andante siromašen plemič
caballero cubierto španski velikaš, ki je smel pokrit stopiti pred kralja; nevljuden človek
caballero de (la) industria srečelovec; eleganten slepar; nastopač, gospošček
el Caballero de la Triste Figura vitez žalostne postave
a lo caballero kavalirsko
de caballero a caballero viteško; častno, pošteno
mal caballero slab človek
un perfecto caballero pravi kavalir
poderoso caballero es Don Dinero denar je sveta vladar
armar caballero poviteziti
¿caballero? kako, prosim
¡caballeros! gospodje!
caballeros pl kupi zemlje ob cesti

cadus -ī, m (gr. κάδος iz hebr. kad, prim. sl. kad -i, f) prsten vrč stožčaste oblike, poseb. za vino: Pl., vina cadis onerarat Acestes V., cadi fragiles O.; met. vino: H., Tib. Kot posoda za olje, sočivje, smokve idr.: Plin., za med, denar: Mart., za pepel umrlih = pepelnik, žara: ossa lecta cado V., kot lonec za cvetice: Plin., kot posoda za rabo pri žrtvovanju: cadus ligneus Aur., kot votla mera za tekočine = 12 kongijev ali 72 sekstarijev: Luc. fr., Varr. fr. (oba z gen. pl. cadûm), Vulg.

caisse [kɛs] féminin blagajna; fond; zaboj; automobilisme karoserija; okrov, ohišje (ure); musique boben; populaire prsi

caisse d'assurance-maladie bolniška blagajna
caisse claire mali boben
grosse caisse veliki boben
caisse à claire-voie zaboj iz lat
caisse communale občinska, mestna blagajna
caisse à eau (marine) tank za vodo
caisse enregistreuse registrna blagajna
caisse d'épargne (postale) (poštna) hranilnica
caisse (locale) de maladie (krajevna) bolniška balagajna
caisse à médicaments zabojček za zdravila
caisse noire tajni fond
caisse à outils zaboj za orodje
caisse de prêts posojilnica
caisse publique, de l'État državna blagajna
caisse de(s) retraite(s) pokojninski fond
caisse de secours, de solidarité bratovska skladnica
caisse de la Sécurité sociale fond socialnega zavarovanja
avance féminin de caisse blagajniško naplačilo
balance féminin de caisse blagajniška bilanca, zaključek
bon masculin de caisse blagajniško nakazilo
bordereau masculin de caisse blagajniški spisek
contenu masculin, fonds masculin pluriel de caisse, montant masculin en caisse blagajniško stanje
déficit masculin, tare féminin de caisse blagajniški primanjkljaj
entrée féminin de caisse v blagajni zbrani denar
espèces féminin pluriel en caisse gotovinsko stanje
livre masculin de caisse blagajniška knjiga
livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
vérification féminin de caisse pregled blagajne
battre la (grosse) caisse bobnati, figuré delati (veliko) reklamo
faire sa caisse prešteti svoj denar
partir avec la caisse pobegniti z blagajno
vous passerez à la caisse! pojdite k blagajni! (se često reče uslužbencu, ki ga odpustimo)
tenir la caisse voditi, imeti blagajno
il s'en va, il part de la caisse (figuré) on je jetičen