Franja

krí¹ (krví) f

1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza

krívden (-dna -o) adj. jur. della colpa; colpevole; criminale, criminoso:
krivdno dejanje azione colpevole
krivdna odgovornost colpevolezza, reità

krút cruel; ferocious; fierce; harsh; inhuman, merciless

krúto dejanje a cruel action
krúti zakoni sanguinary laws pl

krúto adv.

1. crudelmente, spietatamente, selvaggiamente, trucemente:
kruto dejanje crudeltà
kruto ravnati s kom infierire, accanirsi su, contro qcn.

2. pren. terribilmente, di grosso:
kruto se varaš ti sbagli di grosso

kvalitéta (-e) f

1. (kakovost) qualità:
prehod od kvantitete h kvaliteti passaggio dalla quantità alla qualità

2. (pozitivna lastnost) qualità, dote, vaglia, bontà:
za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete per un atto così sono necessarie (grandi) qualità morali
šah. zgubiti, žrtvovati kvaliteto perdere, sacrificare una qualità

3. ekst. pl. kvalitete corredo; numeri:
ima vse kvalitete, ki so potrebne za uspeh ha tutti i numeri per riuscire

4. lingv. qualità (della vocale)

lahkomiseln pridevnik
1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődömBila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelműŠele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.

lahkomíseln (-a -o) adj.

1. sconsiderato, sventato, svampito:
lahkomiseln fant giovincello; tosk. zuzzurellone
lahkomiselno dejanje spensierataggine, burattinata

2. di facili costumi

lesivo agg. škodljiv; žaljiv:
atto lesivo dell'onore di qcn. dejanje, ki žali čast nekoga

ležáti (-ím) imperf.

1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme

malomarnost ženski spol (-i …) die Nachlässigkeit; pravo die Fahrlässigkeit
huda malomarnost grobe Fahrlässigkeit
zavedna malomarnost [bewußte] bewusste Fahrlässigkeit
iz malomarnosti fahrlässig
kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti das Fahrlässigkeitsdelikt

manū-pretium (manipretium in ločeno manūs pretium) -iī, n pravzaprav „ročna cena“, od tod

1. plačilo za delo (od dela): ex signo manupretium erit Ca., quod manu factum erat et datum pro eo, manupretium, a manibus et pretio Varr., in auro, praeter manus pretium, nihil intertrimenti fit L., nec copia argenti tantum furit vita, sed valdius paene manupretiis Plin., cedo aurum, ego manupretium dabo Pl., tantum operis in istā locatione fuit, quantum paucae operae fabrorum mercedis tulerunt et manus pretium machinae Ci.; metaf. nagrada za kako delo, opravilo, dejanje, (po)vračilo: cum provincia ista tibi manupretium fuerit non eversae per te, sed perditae civitatis Ci., castrensium laborum tarda manupretia Sen. ph.

2. meton. vrednost dela = dragoceno delo: manupretio summo lapis smaragdus Icti., plerumque plus est in manus pretio quam in re Icti.

mérito moški spol zasluga, zaslužnost; vrednost; notranja vsebina

de mérito omembe vreden
cuadro de mérito odlična slika, umetnina
obra de mérito zaslužno dejanje
dar mérito a dati povod za
de que se ha hecho mérito zgoraj omenjeno
hacer méritos uslužnega se izkazati
eso no le quita mérito to ne zmanjšuje njegovih zaslug (njegove zaslužnosti, vrednosti)

mladínski youth; juvenile

mladínski (počitniški) dom youth hostel
mladínsko gibanje youth movement
mladínska literatura, mladínske knjige juvenile books, juveniles pl
mladínska proga youth railway
mladínski organizator youth organizer
mladínska organizacija youth organization
mladínski pisatelj author of books for older children, juvenile writer
mladínski vodja youth leader
mladínska revija youth magazine
mladínsko kaznivo dejanje juvenile offence
mladínski prestopnik juvenile delinquent (ali offender)
mladínsko prestopništvo juvenile delinquency

mōnstrum (star. sinkop. mōstrum Pl.) -ī, n (iz *mone-strom: monēre)

1. (čudežno) znamenje bogov kot protinaravna prikazen, čudež, čudo: monstro exterritus Ph., signa dedit Tritonia monstris V., monstra atque portenta Ci., quia ostendunt, portendunt, monstrant, praedicunt, ostenta, portenta, monstra, prodigia dicuntur Ci. (v dobrem in slabem pomenu).

2. metaf.
a) čudo, pošast, nakaza, spaka, nestvor, ostuda: Cat., Plin. iun., Iuv., Ap., hominis Ter., horrendum V. (o Polifemu), aliquid monstri alunt Ter. neko strašilo, monstra deûm V., (o egiptovskih božanstvih z živalskimi glavami), variarum monstra ferarum O. razne čudovite podobe, adfuit huic monstro Cycnus O. je videl to čudovito preobrazbo, culpae O. ostudnost (gnusobnost) krivde, non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur Ci. nenaravno in zloglasno dejanje, nonne hoc monstri simile est? Ter. ali to ni čudovito?, monstro propiora posse videri Plin., monstra nuntiare, dicere Ci. neverjetne, nesmiselne stvari; pesn. pl. = sg.: remove fera monstra (= Medusam) O.
b) (kot psovka) pošast, grdoba, ostuda, gnusoba, nakaza: mulieris Pl., immanissimum ac foedissimum Ci. (o Klodiju), nulla iam pernicies a monstro illo atque prodigio (= a Catilinā) comparabitur Ci., catenis fatale monstrum (= Cleopatram) dare H., me ne huic confidere monstro (= mari)? V.

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

motive³ [móutiv] prehodni glagol
(zlasti pasivno) dati povod za kaj; napotiti, razložiti, motivirati

an act motived by hatred dejanje pogojeno v sovraštvu

nadaljevan (-a, -o) fortgesetzt
pravo nadaljevano kaznivo dejanje das Fortsetzungsdelikt
nadaljevano zavarovanje die Weiterversicherung

nadomestn|i (-a, -o) Ersatz- (baterija die Ersatzbatterie, rešitev die Ersatzlösung, zadovoljitev die Ersatzbefriedigung, cilj das Ersatzziel, kandidat der Ersatzkandidat, objekt das Ersatzobjekt, signal das Ersatzsignal, dejanje die Ersatzhandlung, stanovanje die Ersatzwohnung, tkivo medicina das Ersatzgewebe)

nagonsk|i [ó] (-a, -o) instinktiv; instinktmäßig, triebmäßig; triebbedingt; triebhaft; Instinkt-, Trieb- (morilec der Triebmörder, storilec der Triebtäter, dejanje die Instinkthandlung, Triebhandlung, življenje das Triebleben)

naklep|en [é] (-na, -no) pravo vorsätzlich; prevara: arglistig
pravo naklepno mit Vorbedacht
pravo naklepno kaznivo dejanje das Vorsatzdelikt