Franja

toníti (tónem) imperf. ➞ utoniti

1. affondare, andare a fondo

2. perdersi, sparire; sprofondare, essere somerso:
resnica tone v množici besed la verità è sommersa da una valanga di parole
toniti v spanec sprofondare nel sonno
pren. z državljansko vojno dežela tone v krvi con la guerra civile il Paese sprofonda in un mare di sangue
pren. sonce tone za goro il sole cala dietro il monte
Benetke polagoma tonejo Venezia sta lentamente sprofondando

transitaire [trɑ̃zitɛr] adjectif tranziten; ki se tiče tranzita

commerce masculin, pays masculin transitaire franzitna trgovina, dežela; masculin trgovec, ki se ukvarja s tranzitom ali s tranzitno trgovino, tranzitêr

transocéanien, ne; -océanique [trɑ̃sɔseanjɛ̃, ɛn; -nik] adjectif čezoceanski

navigation féminin transocéanique, région féminin transocéanienenne čezoceanska plovba, pokrajina (dežela)

tretj|i [é] (-a, -e) der/die/das dritte
tretji dan am dritten Tag
vsak tretji dan jeden dritten Tag, dreitäglich
vsako tretje leto alle drei Jahre, dreijährlich
tretjega oktobra am dritten Oktober
dritt- (najvažnejši der drittwichtigste, najvišji der dritthöchste), Dritt- (dežela das Drittland)
načelo izključitve tretjega der Satz vom ausgeschlossenen Dritten
zavarovanje v korist tretjega die Fremdversicherung
zavarovan za odgovornost nasproti tretjim haftpflichtversichert
pred tretjimi osebami vor Dritten
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der Dritte

Triphȳlia -ae, f (Τριφυλία dežela treh rodov) Trifílija, južni del Elide ob obali z mestom Pilos (Pylos): L.; pesn. Triphȳlis -idis, f (Τριφυλίς) Trifílida: Prisc. Od tod adj. Triphȳlius 3 (Τριφύλιος) trifílijski: Iuppiter Lact.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

tròvjēran -rna -o (ijek.), tròvēran -rna -o (ek.) troveren: -a zemlja dežela, kjer so tri vere

udeležíti se to take part (in), to participate (in), to partake (of); to be present, to attend; to join (in)

udeležíti se kongresa to attend a congress
udeležil sem se njihovih posvetovanj I took part in their deliberations
ni se udeležil zarote he took no part in the plot
naša stranka je sklenila, da se volitev ne bo udeležila our party decided we would not take part in (the) elections
njihova dežela (država) se ni udeležila vojne their country did not join in the war

Umber -bra -brum úmbrijski, úmbrski: canis V., aper H., maritus O., porcus Cat., lacus (= Clitumnus) Pr., opes Stat., vilicus Mart.; subst.

1. Umber -brī, m
a) (sc. canis) umbrijski lovski pes: Sen. tr., Sil., Val. Fl., Umber haeret hians V.
b) Úmbrijec, Úmber: Fest., P. F.; nav. pl. Umbrī -ōrum, m α) Úmbrijci, Úmbri, preb. Umbrije, staro italsko pleme: L., Plin., Plin. iun. β) Umbrī (umbrī) úmbri, mešanci med muflonom in ovco: Plin.

2. Umbra -ae, f Úmbrijka, Úmbra; v besedni igri z umbra: quasi flagitator astat usque ad ostium, nec mi umbra hic usquamst, nisi si in puteo quaepiamst. TR. Quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes Pl. (Mostell. 768—770). — Od tod subst. Umbria -ae, f Úmbrija, dežela Umbrijcev med Etrurijo in Jadranskim morjem: Varr., Ci., L., Pr., Plin. idr., imenovana tudi Umbria terra: Gell.; adj. Umbricus 3 úmbrijski, úmbriški: creta Plin.

underdevelop [ʌndədivéləp] prehodni glagol
fotografija premalo razviti (film, ploščo)

underdeveloped nerazvit, zaostal; fotografija premalo razvit
underdeveloped country politika dežela v razvoju

úpnik, úpnica acreedor m , -ra f

dežela upnica país m acreedor
hipotekarni (konkurzni, prednostni, zastavni) upnik acreedor hipotecario (de la quiebra, privilegiado, prendario)
zbor upnikov junta f de acreedores
zadovoljiti upnike satisfacer a los acreedores
menični upnik acreedor de una letra de cambio, acreedor cambiario

úpnik, -ica créancier, -ére moški spol, ženski spol

dežela upnica pays créancier
hipotekarni upnik créancier hypothécaire
konkurzni upnik créancier de la faillite (ali du failli)
menični upnik créancier d'une lettre de change
prednostni upnik créancier privilégié
zastavni upnik (créancier) gagiste moški spol
zadovoljiti upnike satisfaire (ali désintéresser, payer) les créanciers

upnišk|i (-a, -o) (odbor der [Gläubigerausschuß] Gläubigerausschuss, sosvet der Gläubigerbeirat, dežela das Gläubigerland, stran die Gläubigerseite)

uvózen d'importation, d'entrée

uvozni artikli (blago) articles moški spol množine (ali biens moški spol množine) d'importation, articles importés, marchandise importée (ali d'importation)
uvozna carina droit moški spol d'entrée (ali de douane) à l'importation
uvozna dežela pays moški spol importateur
uvozno dovoljenje permis moški spol (ali licence ženski spol) d'importation
uvozni presežek excédent moški spol d'importation
uvozna zapora embargo moški spol sur les importations, blocage moški spol des importations

uvózen de importación; de entrada

uvozni davek impuesto m de entrada
uvozni artikel (blago, kontingent, trgovina, premija, presežek) artículo m (mercancías f pl, cupo m, comercio m, prima f, excedente m) de importación
uvozna carina derechos m pl de importación (ali de entrada)
uvozna dežela país m importador
uvozna prepoved prohibición de importar
uvozna zapora suspensión f de las importaciones
uvozna omejitev restricción f de la importación
uvozno dovoljenje licencia f (ali permiso m) de importación
uvozne določbe disposiciones f pl reguladores de la importación

Vasconēs -um, m Váskoni, pleme v Tarakonski Hispaniji ob Pirenejih (njihovo potomci so današnji Baski): T., Plin., Iuv.; atrib. váskonski = (pesn.) pirenéjski: Vascone saltu Paul. Nol. Od tod
a) subst. Vasconia -ae, f Vaskónija, dežela Vaskonov: Paul. Nol.
b) Vasconicus 3 váskonski: Paul. Nol.

Venetī -ōrum, m (Ἐνετοί, pozneje Ἑνετοί; od tod pri Polibiju Οὐένετοι) Véneti

1. ljudstvo, ki je živelo ob severozahodni obali Jadranskega morja na ozemlju današnje Benečije, izhajalo pa naj bi iz paflagonskega plemena Enetov ali Henetov (gl. Antēnor): N. fr., L., Mel., Plin., Sil., T., Iust.; sg. kolekt. Venetus -ī, m Vénet: Lucan. Od tod
a) adj. Venetus 3 vénetski: Eridanus Pr., gentes Sil., terrae Mart., Vergilius Macr., Mantua Sid.
b) subst. Venetia -ae, f (Ἐνετική) Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: L., Plin., Vell. idr.

2. keltsko pleme v Lugdunski Galiji na južni obali Bretanje; njihovo glavno mesto je bilo Venetae Venete (zdaj Vannes): C., Fl. Od tod
a) subst. Venetia -ae, f Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: C.
b) adj. Veneticus 3 vénetski: bellum C. Rimljanov z Veneti, insulae Plin.

3. pleme v Aziji: Mel.

4. inačica za Venedī (gl. Venedī).

venteux, se [vɑ̃tö, z] adjectif vetroven

pays masculin venteux vetrovna dežela
légumes masculin pluriel venteux sočivje, ki povzroča vetrove (médecine)

verge² [və:dž] neprehodni glagol
nagibati se, padati; sestopati (on proti)
približevati se, prehajati (in v)
segati, razprostirati se
figurativno mejiti

verging on na robu
he was verging on 80 bil je že blizu 80 let star
hills verging to the north griči, ki se raztezajo proti severu
the country is verging towards ruin dežela gre v propast
the sun is verging towards the horizon sonce tone na obzorju

Verheißung, die, obljuba; Land der Verheißung obljubljena dežela